Gimnazija Tolmin ima le 32 novih dijakov

Prostori, kadri, denar in volja so, a otrok je malo. Težavo bodo reševali s tehničnimi programi in kajakaši.

Objavljeno
24. avgust 2016 19.43
*bmo* gimnazija tolmin
Blaž Močnik
Blaž Močnik

Tolmin – Tolminska gimnazija ima z 32 novimi dijaki prvega letnika v prihajajočem šolskem letu najmanjši vpis v svoji polstoletni zgodovini. Ker se demografska slika ne bo bistveno izboljšala, se spogleduje tudi s tehničnimi programi.

»V preteklih letih nam je z dobro promocijo uspelo preobrniti trend množičnega vpisovanja na druge gimnazije. Žal je vpis za prihodnje šolsko leto kljub temu slab, saj ob drastičnem zmanjšanju števila osnovnošolcev doživljamo trend večjega vpisovanja na poklicne in tehnične šole. Tako smo komajda vpisali za dva oddelka dijakov,« je zaskrbljena ravnateljica Branka Hrast.

V letu 1963/1964, ko je nekdanje tolminsko učiteljišče dobilo program splošne gimnazije, je zgornjeposoške osnovne šole končalo 447 učencev. Medtem ko jih je bilo še lani 170, je letos osnovno šolanje zaključilo le 133 učencev in približno tretjina se jih je vpisala na Gimnazijo Tolmin.

Skoraj polovica jih bo šolanje nadaljevala s štiriletnim strokovno-tehniškim izobraževanjem, preostali pa v poklicnih šolah. »Ker se vedno več otrok vpisuje v tehnične programe in zaradi velikih potreb gospodarstva, proučujemo možnosti za uvedbo tehničnega izobraževanja v Tolminu,« pravi Hrastova.

Infografika: Delo

Dva oddelka, a z manj dijaki

Kljub resni težavi gimnazija pričakuje konstanten vpis dveh oddelkov, ki pa v prihodnjih štirih letih ne bosta tako polna kakor doslej. »Na te težave smo se pripravili kadrovsko, prostorsko in finančno. Z manj polnimi oddelki bomo program z razumevanjem ministrstva in občine brez večjih težav tudi izpeljali.«

V edini srednješolski ustanovi zgornjega Posočja so proučevali možnosti za izvajanje štiriletnega programa mehatronik operater, za katerega pa nimajo ne kadra za teoretične strokovne predmete in praktični pouk ne prostorskih možnosti. »Brez pomoči novogoriškega šolskega centra tega ne moremo izpeljati, imamo pa podporo gospodarske zbornice in vseh večjih posoških gospodarskih družb,« je zadovoljna Hrastova, ki meni, da bi bilo tehniško izobraževanje mogoče uvesti kot dislocirani oddelek.

Ravnateljica je prepričana, da se je posoški demografski problem, na katerega šola opozarja že desetletje, po krizi preslikal v lokalno gospodarstvo: »Ko v krizi potrebe po kadrih niso bile velike, podjetja te težave niso zaznala. Zdaj pa vidijo, da zaposljive populacije pod 25 let tukaj skorajda ni več.«

V preteklosti se je Gimnazija Tolmin spogledovala z zamislijo o športni gimnaziji, vendar nikoli ni bilo realno, da bi ves oddelek zapolnila z mladimi športniki. Vseeno pa zadnja leta dokaj uspešno nagovarja okoliške kajakaške klube zaradi bližine kajakaškega centra na Mostu na Soči. Tako bo v gimnazijskih klopeh jeseni dobrih deset kajakašev, ki prihajajo tudi iz Gorenjske.