Tiskane izdaje
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) bodo začeli zbirati podpise, če sporni predlog ministrstva za šolstvo o nefinanciranju učne pomoči učiteljev otrokom s posebnimi potrebami ne bo umaknjen, je danes napovedal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Če bo treba, bodo šli tudi pred vlado.
Dodal pa je, da v nobenem primeru ne bodo pozivali učiteljev, naj učne pomoči ne izvajajo.
»Naše stališče je, da je treba storitev, ki ni v pogodbi o delu, dodatno plačati, in storili bomo vse, da se to zgodi,« pravi Štrukelj, ki v ukrepih vidi napad na kakovostno javno izobraževanje, dodal pa je, da se slišijo kot kazen, ker vlada ni bila uspešna v pogajanjih s sindikati.
»Sprašujem se, zakaj se v politiki ponavljajo poseganja v izobraževalni sistem, ki je dobro delujoč, z nadpovprečnimi rezultati. Od kod ta trdovratna želja, da bi ga uničili? Zakaj je kakovost v izobraževanju problematična?«
Kaj bodo storili? Enako kot nekajkrat v preteklosti. Storili bodo vse, kar bodo lahko, da bi šolstvo zaščitili pred posegi. »Več kot dve tretjini denarja, ki ga država ni dobila iz pogajanj, hoče zdaj potegniti iz izobraževalnega sistema,« je dejal Branimir Štrukelj in opozoril, da je ministrica kršila dogovor med sindikati in vlado, po katerem morajo o vprašanjih, vezanih na posamezne resorje in ki posegajo v plačevanje opravljenega dela oziroma se tičejo zaposlenih, vsaj poskusiti doseči dogovor. Plačevanje učne pomoči je, kot pravi, tako vprašanje.
Napovedani ukrepi bodo po besedah Jelke Velički, predsednice GO SVIZ, ogrozili kakovost javnega izobraževanja in zmanjšali vrednost učiteljevega dela. Učitelji so po njenih besedah jezni in ogorčeni, tudi zato, ker se njihovo delo javno izpostavlja, saj morajo nenehno dokazovati, kaj delajo, in braniti svoje dostojanstvo.
Branimir Štrukelj sicer pravi, da ne trdijo, da rezerv v šolstvu ni; da pa v Sloveniji z javnim denarjem ravnamo po balkansko. »Z bolj racionalnim in z bolj odgovornim ravnanjem z denarjem je tudi v šolstvu še mogoče kaj privarčevati.«
Odziv ŠOS
Tudi v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so zaskrbljeni nad trenutnim dogajanjem na področju javnega šolstva pri nas in napovedanimi finančnimi rezi v izobraževanje. Prepričani so, da predlagani ukrepi ne zasledujejo dolgoročnih strateških ciljev in da niso usklajeni z deležniki v izobraževanju.
Ministrstvo po njihovem nima izdelane strategije financiranja izobraževanja v Sloveniji. »Brez jasne strategije bo kakovost javnega izobraževanja strmo padla, kar se bo dolgoročno odražalo tudi na drugih področjih.«
Pri tem navajajo, da kljub številnim pozivom zainteresirane javnosti še vedno nimajo točnih podatkov o predlagani višini in načinu financiranja posameznih ravni izobraževanja, usklajenimi s socialnimi partnerji.
Odziv VSS
V Viskošolskem sindikatu Slovenije (VSS) ugotavljajo, kot so zapisali v svojem sporočilu za javnost, da je bila njihova zadržanost do sporazuma med sindikati javnega sektorja in vlado upravičena. Vlada po njihovem hoče izkoristiti posredno financiranje javnih zavodov in jih postaviti v položaj, ko ne bodo mogli izpolniti obveznosti do zaposlenih, ne da bi privolili v čedalje večjo privatizacijo in komercializacijo dejavnosti ali na njeno krčenje.
Odziv ZDPDS in drugih pedagoških društev oziroma inštitucij
V Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije, ocenjujejo, da je ukrep ministrstva zaskrbljujoč, zato nočejo molčati. V Sloveniji se po njihovem mnenju tudi v prihodnje obeta politika, ki si za »ohranjanje kakovosti« javnega izobraževanja ter izobrazbene ravni prizadeva s pomočjo krčenja za ta namen potrebnih javnofinančnih sredstev.
Namesto da bi vlada in pristojno ministrstvo zagotovila vsaj ohranitev možnosti za uveljavljanje načela individualizacije pouka ter obstoječih normativov in standardov, k čemur sta se v nedavnih pogajanjih celo eksplicitno zavezala, sredstva, namenjena zagotavljanju kakovosti javne šole, razumeta zgolj kot strošek, ki ga je treba podvreči neusmiljeni racionalizaciji.
»Argument ministrice za izobraževanje, dr. Stanislave Setnikar Cankar, da s takšnim varčevanjem pravzaprav skrbimo za nižjo kreditno obveznost prihodnjih generacij (v Odmevih, 13.1.2014), je odraz miselnosti, po kateri sta izobrazba in znanje razumljena kot nekakšen družbeni strošek, pogled nanju kot na produktivno investicijo pa velja prepustiti posamezniku, ki se bo znal sam odločiti, ali in koliko bo vanju vlagal (seveda glede na lastne finančne zmožnosti in kolikor mu to socialni položaj dopušča).«
Od vlade in pristojnih ministrstev pričakujejo, da nesprejemljive in dolgoročno škodljive varčevalne ukrepe umaknejo, o možnostih racionalizacije pa odločitve sprejemajo po tehtni javni in strokovni razpravi z vsemi relevantnimi deležniki. »Čas je namreč, da v Sloveniji sprejmemo temeljni družbeni konsenz o tem, da kakovostno javno izobraževanje od predšolske vzgoje do izobraževanja odraslih pojmujemo kot javno dobrino, ki je strateškega pomena za dolgoročno ekonomsko, družbeno in nenazadnje tudi osebno blaginjo posameznic in posameznikov. Zato bi morali biti iz varčevalnih ukrepov izvzeti vsi, ki neposredno ali posredno vplivajo na njegovo kakovost,« so še zapisali v svojem pismu.
Odziv Varuha
Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je nad odločitvijo zgrožen in zelo zaskrbljen, saj ni nobenih zagotovil, da bodo ti in še drugi varčevalni ukrepi v šolstvu trajali le kratek čas. V skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah je država dolžna delovati za otroke v njihovo največjo korist, otrokom je dolžna zagotoviti šolsko, zdravstveno in socialno pomoč v skladu z najvišjimi standardi.
Predlagane varčevalne ukrepe je treba vsestransko oceniti in ovrednotiti njihove posledice oziroma vplive v celoti, zato ne more pristati na lahkotno zmjanjševanje pravic najbolj ranljivim skupinam prebivalstva. »Menimo, da država lahko najde številna druga področja, kjer se finančna sredstva trošijo še vedno brez kakšnih večjih skrbi, predvsem pa brez ustreznega nadzora,« piše v odzivu varuha.
»Pozivamo ministrstvo, da o ukinitvi plačila učne pomoči kot ene od oblik dodatne strokovne pomoči otrokom s posebnimi potrebami ponovno skrbno premisli in ta del izloči iz programa varčevalnih ukrepov. Še posebej pa Varuh nasprotuje idejam, naj šole same preverjajo upravičenost do te pomoči pri učencih (torej mimo določil odločb o usmeritvi) in naj učno pomoč tako združijo za več učencev. To bi zagotovo pomenilo zgolj formalno zadostitev določilom odločb o usmeritvi za posameznika. Menimo, da je treba kljub vsemu še naprej dosledno spoštovati veljavne predpise, kamor sodijo tudi odločbe o usmeritvi otrok s posebnimi potrebami.«
Odziv ZPMS
Na napovedane varčevalne ukrepe so se odzvali tudi v Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), kjer zaradi svojega vsakodnevnega dela z otroki in družinami dobro poznajo trenutno stanje v družbi. Tudi oni opozarjajo na nedopustnost varčevanja na otrocih.
