»Spet grem v Turčijo, tokrat na reunion«

Ljubljana – Najboljša izkušnja, najbolj pristno spoznavanje kultur, nova prijateljstva, drugačen študijski proces, kava s profesorjem – te misli pogosto slišimo od študentov, ki so vsaj nekaj mesecev preživeli na študijski izmenjavi v tujini. Vsi po vrsti sporočajo: izkoristite to priložnost, ki jo ponujajo vse fakultete.

Za študijsko izmenjavo Erasmus+ se je Neja Bergant, danes študentka četrtega letnika mednarodnih odnosov na fakulteti za družbene vede, odločila zato, ker si je želela nekaj novega – spoznati nove ljudi, državo, v kateri še nikoli prej ni bila, prav tako preizkusiti drugačen študijski sistem. In danes, ko je spet nazaj v Sloveniji, je jasno: »Izmenjava je brez dvoma ena najboljših izkušenj.«

Univerzo Bilkent je izbrala tudi po pogovoru s študentko, ki je bila na izmenjavi v Ankari leto pred njo; turška univerza namreč ponuja veliko različnih predmetov, med drugim na primer o Bližnjem vzhodu, česar ljubljanska ne. Zato je prednost izmenjave tudi akademska, poudarja Neja. Predavatelji so bili izredno prijazni in dostopni, »zgodilo se je celo, da smo šli s kakšnim profesorjem na kavo ali čaj. Kaj takega se v Ljubljani zgodi zelo redko.« Prav tako pohvali organizacijo na univerzi, ki za tuje študente priskrbi brezplačno bivanje v kampusu, poleg tega jih odreši obiska policijske postaje, kamor bi sicer morali zaradi pridobitve vizuma.

Zaradi te izkušnje v Ankari, kjer si je med drugim razširila socialno mrežo, je prepričana, da je bolj zaposljiva. »Najboljše pa je to, da skleneš tesna prijateljstva. Z nekaterimi študenti tako za oktober že načrtujemo reunion, ponovno srečanje v Istanbulu«, pove Neja, le ena od študentov fakultete za družbene vede, ki so že bili na izmenjavi prek programa Erasmus+. V lanskem študijskem letu je bilo takih 161.

Spoznal sem ... tudi nova športa

Pri nas je v zadnjem študijskem letu dobilo priložnost iti na izmenjavo prek tega programa nekaj manj kot 1300 študentov, od tega le petnajst s fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Na njej se izobražuje tudi Rožle Lavrač, ki je lani semester preživel na Portugalskem, v deželi, ki je poleg Španije, Nemčije, Avstrije, Belgije, Francije, Velike Britanije in Italije med bolj priljubljenimi pri študentih.

Postopki prijave na izmenjavo se po fakultetah razlikujejo, tako pri Neji kot pri Rožletu je šlo brez zapletov. Je pa Rožle, pravi, imel nekaj težav pri pridobivanju podpisov, ki so potrebni za priznavanje izpitov. Toda te »izzive«, kot dodaja, je rešil s pomočjo mednarodnega koordinatorja in prijatelja, ki je prav tako študiral na univerzi v Portu.

Del študijskih obveznosti je opravil s seminarskimi nalogami, saj je bila večina predavanj, čeprav je bilo obljubljeno, da bodo v angleščini, izvedena v portugalščini. Kljub temu se je študent okoljskega gradbeništva domov vrnil z znanjem, ki ga pri nas ne bi mogel dobiti. Med študijem so namreč obiskali predelovalnice odpadkov in spoznali delovanje čistilnih naprav, pri vajah v laboratoriju pa so uporabljali različne postopke, med drugim flotacijo, koagulacijo, kloriranje, fotokatalizo, ki jih na ljubljanski fakulteti ne izvajajo. Obiskali so tudi gradnjo ločne pregrade, visoke 136 metrov, »kakršne v Sloveniji najverjetneje nikoli ne bo«, pravi Rožle, ki je prepričan, da je izmenjava dobra odskočna deska in tudi referenca za iskanje službe v tujini.

»Erasmus je poln novih izkušenj«, spoznaš veliko ljudi, dobrih prijateljev, tudi nove športe, sam je denimo po novem deskar na valovih in surfar. In še in še bi lahko našteval, toda: »Celotne izmenjave se ne da opisati, jo pač moraš doživeti.«

Spoznala sem ... da sem kos vsem izzivom

Tudi Maša Bizjak, študentka ljubljanske medicinske fakultete, s katere se je na študij v tujino lani odpravilo 51 študentov, izmenjave ni hotela izpustiti. Pravzaprav si je to želela, še preden se je vpisala na fakulteto. Ta izkušnja namreč poleg študijskega znanja in novih prijateljev človeku omogoča, da se preizkusi v novem okolju, v samostojnem življenju in da spozna še druge strani sebe. V »najboljšem letu svojega študija«, ki ga je preživela na Charité Universitätsmedizin v Berlinu, se je naučila, pravi, da je kos izzivom in da se, čeprav so ti videti nepremagljivi, na koncu vse dobro izide.

Študij medicine v Nemčiji je po njenem mnenju predvsem bolj praktičen. Drugi semester je namreč preživela na različnih oddelkih v bolnišnicah, ki si jih je izbrala sama. In kjer so na delo s študenti navajeni. Običajno je na oddelku le en študent, zato je lahko aktiven: »Imaš dovolj dela in se lahko ogromno naučiš.« Poleg nadgradnje teoretičnega in praktičnega medicinskega znanja se je domov vrnila še z izboljšano nemščino. Ne glede na smer študija priporoča Berlin, saj je pestro, multikulturno mesto, ki nikoli ne spi, hkrati pa tam življenje v primerjavi z drugimi nemškimi mesti ni drago. Kljub temu štipendija Erasmusa ni dovolj, potrebni so prihranki ali pomoč staršev, dodaja Maša. Ali delo v Berlinu, mnogi erasmovci so si namreč »brez večjih težav našli študentsko delo«. Zato pogumno, splača se potruditi, saj je vsaka izmenjava »nekaj, kar te zaznamuje za vedno«. In zato bi si »upala trditi, da se kljub papirologiji in možnim težavam vse bogato povrne in je izkušnja neprecenljiva. Priporočam jo vsem, ki si želijo razširiti obzorje in si upajo prestopiti domači prag.«