Starejši učitelji so izgoreli, mlajši brezposelni

Ljubljana – Mladim učiteljem, pogosto zaposlenim za določen čas, se junija ponavadi izteče pogodba. Poletje morajo preživeti, kot vedo in znajo, in če imajo srečo, jih septembra znova zaposlijo. Tako se ponekod dogaja, da odhajajo učitelji, ki so pri učencih zelo priljubljeni, ker so manj zaščiteni.

Na šolah pa ostajajo tisti, ki morda niso tako priljubljeni, a so imeli to srečo, da so jih na šoli zaposlili za nedoločen čas, ko je to še bilo mogoče. Šole morajo tako kot vsi drugi javni zavodi še vedno varčevati in zmanjševati število zaposlenih. Letos je zgodba še posebej zapletena. Poslanci so podaljšali veljavnost določbe, ki omogoča dopolnjevanje učne obveznosti učiteljem, ki imajo sicer premalo ur. To pomeni, da lahko učijo tudi predmete, ki jih sicer ne bi mogli, ker niso za to usposobljeni, in sicer do 40 odstotkov ur. Po drugi strani pa zaradi uvajanja tujega jezika v prvi razred v šolah iščejo kader s posebnim znanjem in izkušnjami.

»Za profesionalni razvoj mladih učiteljev ni dobro, da svoja najbolj ustvarjalna leta preživljajo odtrgani od poklica, za kakovost šolstva pa ne, da jih nadomeščajo tisti, ki niso usposobljeni za predmet, ki ga poučujejo,« poudarja dr. Karin Cvetko Vah, avtorica knjižice Opravičilo človeka. »Ravnatelji sledijo navodilom o manjšanju števila zaposlenih, obenem pa se gibljejo znotraj dokaj restriktivne delovne zakonodaje. Tako prihaja do tega, da službe prvi izgubijo najmlajši, torej tisti, ki imajo pogodbe za določen čas, pri čemer ni pomembno, kako kvalitetno in predano so poučevali. Poleg tega poskušajo optimizirati izvedbo pouka, tako da zaposlene vedno bolj obremenjujejo. Vse to vodi po eni strani v nezadovoljstvo in izgorelost, po drugi strani pa se mlajši ne morejo vključiti v delovno okolje.«

Nesprejemljiva praksa

Da je zaposlovanje učiteljev za 10 mesecev nesprejemljivo, že vrsto let opozarjajo v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Na njihovo posredovanje je tedanji minister dr. Igor Lukšič leta 2009 poslal okrožnico, zaradi katere se je problem zmanjšal. »A v zadnjem času se spet stopnjuje,« pravi glavni tajnik Branimir Štrukelj. Učitelji ne morejo izkoristiti svojih pravic, denimo do dopusta, hkrati pa se dogaja, da morajo biti še julija in avgusta v šoli in izvajati popravne izpite ali sodelovati na pedagoških konferencah. Še večja težava je, dodaja Štrukelj, da mladi zaposlitve sploh ne dobijo. »Ukinitev določbe tega problema ne bi rešila. Ključni razlogi so v prepovedi dodatnega zaposlovanja, v spodbujanju nalaganja dodatnih pedagoških ur zaposlenim, v pritiskih na dvig normativov in v neustrezni interpretaciji zahteve po zmanjševanju števila zaposlenih za en odstotek.«

Znanje predmeta, ne področja

Po besedah pristojnega ministrstva sodi Slovenija med države, ki imajo znanja učiteljev zelo ozko določena. Da poglobljeno poznajo predmet, ki ga poučujejo, namreč pomembno vpliva na kakovost pedagoškega dela. V številnih drugih državah, denimo, učitelji poznajo zgolj področje, na primer naravoslovje. »Taka ureditev je organizacijsko zelo zahtevna, saj niso vsi predmeti zelo obsežni in je zanje težko zagotoviti ustrezno usposobljen kader. Še posebej to velja za manjše šole,« pravijo na ministrstvu in dodajajo: »Navedena določba se uporablja za poučevanje sorodnih predmetov in ravnatelji jo uporabljajo izjemoma, kadar res ni mogoče organizirati vzgojno-izobraževalnega dela drugače.«

V združenju ravnateljev opozarjajo, da v manjših šolah iz bolj odročnih krajev ustreznih učiteljev pogosto ne dobijo več let. »Tudi sprememba zakona tega ne bo uredila,« trdi predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan. Na šolah so, kot pravi, ure samo za delež učitelja zgodovine, geografije, biologije, kemije, glasbe ... »Kaj storiti? Zapreti šolo? Tam so z nekim razlogom. Ta je pogosto ohranjanje naselitve. Prepričan sem, da učitelj z ustrezno pripravo na pouk in z motivacijo lahko poučuje tudi predmete, za katere po črki zakona ni usposobljen.«

Dolgo prehodno obdobje

Starši, ki jih skrbi kakovost pouka, se s takimi pogledi ne strinjajo. Prehodno obdobje je, kot poudarjajo, že doslej trajalo dvanajst let. To je dovolj dolgo obdobje, da bi se lahko vsi, ki so bili leta 2003 redno zaposleni za nedoločen čas, prilagodili novemu predmetniku. Tisti, ki so se zaposlili po letu 2003, pa so bili s prehodno določbo seznanjeni že ob nastopu zaposlitve.

Predsednik združenja staršev dr. Anton Meden dodaja, da je pojasnilo ministrstva, ki je predlagalo podaljšanje veljavnosti določbe, neutemeljeno. Razlog za podaljšanje naj bi bile namreč sistemske spremembe v zadnjih letih, predvsem pa uvajanje inkluzije, neobveznih izbirnih predmetov in zgodnjega učenja tujega jezika.

Pritrjujejo jim strokovnjaki. Učitelji, ki poučujejo predmete, za katere se niso izobraževali, se zagotovo ne bodo počutili tako suverene in strokovno kompetentne kot učitelji, ki imajo tudi formalno ustrezno izobrazbo. »Težave so še toliko večje prav na manjših šolah, kjer ni niti enega učitelja kemije, biologije, fizike ali gospodinjstva. Ravnatelji vse ure enega predmeta porazdelijo med več učiteljev, od katerih nihče nima ustrezne izobrazbe za njegovo poučevanje. V tem primeru nimajo učitelji nikogar, na katerega bi se lahko obrnili s svojimi vprašanji,« pojasnjuje prof. dr. Janez Vogrinc z ljubljanske pedagoške fakultete in dodaja, da v Sloveniji že več let ne primanjkuje pedagoškega kadra. Težave so z njegovo zaposlitvijo.