Štipendije, ki diskriminirajo revne

Ljubljana – V letošnjem šolskem letu so na področju štipendiranja nastale spremembe pri pogojih za pridobitev Zoisove štipendije. V oči zbode opozorilo na spletni strani ministrstva za delo, da se morajo prosilci za Zoisove štipendije, ki že prejemajo državne štipendije, tem vnaprej odreči. Če Zoisove štipendije potem ne dobijo, pa zanje ne morejo več ponovno zaprositi.

To pomeni, da dijaki in študenti, ki zaprosijo za nižjo Zoisovo štipendijo, ki sicer pomeni prestiž in izkazuje nadpovprečne študijske uspehe, tvegajo, da bodo v tekočem šolskem letu ostali brez sredstev za preživetje. Na ministrstvu za delo, kjer se jim to ne zdi nič nenavadnega, pravijo, da zato vsakega prosilca, ki že prejema državno štipendijo, preventivno opozorijo, naj za Zoisovo štipendijo kandidira le, če je prepričan, da jo bo tudi dobil. Dijaki in študentje, ki so se letos potegovali zanjo, so morali poleg izpolnjevanja splošnih pogojev izkazati najmanj en izjemen dosežek in nadpovprečno visoko oceno. Štela sta tudi zlata matura in uvrstitev med najboljših pet odstotkov študentov v generaciji.

Združljiva s kadrovsko, ne pa državno štipendijo

Zahteva po vnaprejšnjem odpovedovanju državni štipendiji nima nobene logične razlage in je očitno namenjena le temu, da bi vnaprej omejili število prosilcev. Razen tega takšen ukrep vodi v diskriminacijo revnejših dijakov in študentov, ki se vnaprej odpovedujejo Zoisovi štipendiji, ker si, v nasprotju s premožnejšimi kolegi, ne morejo privoščiti tveganja, da bi ostali brez že pridobljene državne štipendije. Do te so upravičeni samo prosilci, ki izhajajo iz družin, kjer je dohodek na družinskega člana nižji od 53-odstotkov povprečne plače. Zoisova štipendija pa je »častna« štipendija, ki ni vezana na materialni status družine, zato ni nobenega razloga, da na ministrstvu za delo vztrajajo pri nezdružljivosti obeh štipendij, saj so Zoisove štipendije združljive tudi s kadrovskimi štipendijami in štipendijami za deficitarne poklice.

Da bi se izognili tveganju, da bodo ostali brez vsakršnih dodatnih sredstev, se vedno več dijakov in študentov, ki prejemajo državne štipendije, odreka možnosti, da bi postali Zoisovi štipendisti in s tem na neki način dokazovali svoje nadpovprečne študijske dosežke. Poleg tega so državne štipendije v povprečju od sedem do dvajset evrov višje od Zoisovih in se zato revnejšim nadarjenim tudi iz tega razloga ne izplačajo.

»Ker se Zoisova in državna štipendija izključujeta, je zakonodajalec uvedel institut odpovedi eni od štipendij, s čimer zasleduje namen zakona,« so skopo pojasnili na ministrstvu za delo, kjer so ob tem, da niso povedali nič novega, zamolčali tudi vzrok, zakaj sta državna in Zoisova štipendija v resnici nezdružljivi.