Štrukelj svari pred nadaljnjim varčevanjem v izobraževanju

Rezultati slovenskega šolstva so še dobri in še vedno smo sposobni bolj kakovostno izobraziti svoje prebivalstvo kot druge države.

Objavljeno
02. oktober 2014 17.32
Branimir Štrukelj s ključem pred vladno palačo na Gregorčičevi ulici v Ljubljani, 26.aprila 2013.
S. M., Delo.si, STA
S. M., Delo.si, STA

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je pred 5. oktobrom, svetovnim dnevom učiteljev, opozoril, da se bo morala Slovenija zamisliti, kaj se bo dogajalo s kakovostjo izobraževanja v prihodnjih desetih letih glede na to, da v izobraževanje vlagamo vse manj denarja, poroča STA.

»V nekem trenutku bomo sicer prišli do točke, ko bodo rezultati zgrmeli navzdol,« opozarja.

Vsi kazalniki kažejo, da se sredstva za izobraževanje v zadnjih letih zmanjšujejo. V zadnjih šestih letih upada delež sredstev bruto domačega proizvoda, ki ga vlagamo v šolstvo, plače učiteljev so zdrsnile pod povprečje držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), padli so tudi stroški dela v izobraževanju, opozarja.

Ker je kakovost izobraževanja tesno povezana z vlaganjem sredstev vanj, Štrukelj ugotavlja, da bo nadaljnje zmanjševanje sredstev v izobraževanju »nujno privedlo do točke, ko bodo rezultati zgrmeli navzdol«. »Že kar vidim obraze aktualnih politikov, ki bodo igrali zgroženost in presenečenje, od kod je to prišlo. Zato je to opozorilo danes in zdaj, da je pred državo resen razmislek, kaj bo storila,« je dejal.

Rezultati slovenskega šolstva so, kot pravi, za zdaj sicer še dobri in še vedno smo država, ki je sposobna bolj kakovostno izobraziti svoje prebivalstvo kot druge države.

Opozoril je tudi na raziskavo Gemsa, vodilne svetovne družbe za izobraževanje, ki je merila učinkovitost izobraževanja glede na vložena sredstva v 30 državah OECD.

Na omenjeni lestvici se je Slovenija uvrstila na sedmo mesto, kar je po Štrukljevih besedah dober rezultat. A ta hkrati opozarja na ugotovitve iz raziskave, da bi se morale plače slovenskih učiteljev povečati za 17,6 odstotka (ali pa bi se moralo zmanjšati povprečno število otrok v razredu s 14 na devet), da bi dosegli takšno učinkovitost, kot jih ima glede na vložena sredstva Finska, ki jo raziskava postavlja za zgled drugim.

Opozoril je tudi na ugotovitve raziskave, da vlaganja v plače ali izobraževanje učiteljev bistveno več prispevajo h kakovosti šolstva kot zmanjševanje otrok v razredu. To je po njegovih besedah v nasprotju s tem, kar so razvite države počele v zadnjih 30 letih, ko so »veliko več sredstev namenjale za zmanjševanje otrok v razredu kot za nagrajevanje učiteljev«.

Tudi sicer je Štrukelj prepričan, da prostora za dodatno krčenje sredstev za izobraževanje v Sloveniji ni. »Povejte mi, kako bomo varčevali v osnovnem šolstvu, kjer se bo število otrok v prihodnjih dveh letih povečevalo,« je vprašal. Sam, kot je dodal, tudi ne podpira želja nekaterih, da bi nekaj denarja iz osnovnega šolstva preusmerili v visoko šolstvo, še poroča STA.