Študent v tujini: Nik Petek, arheologija in antropologija, Velika Britanija

Anglija me je predvsem prepričala z večjo izbiro predmetov, osredotočenih na različna geografska območja.

Objavljeno
08. september 2014 17.11
Nik Petek
Nik Petek

Nik Petek, arheologija in antropologija, University of Bristol, Velika Britanija

Star sem 25 let ter sem trenutno doktorski študent in mladi raziskovalec na Univerzi v Uppsali na Švedskem. Po poklicu sem arheolog in raziskujem učinek pastoralnih družb in naselij na okolje v poznem holocenu v Keniji.

Vse svoje študentsko življenje sem preživel v tujini in z veseljem pritrdim, da je bila to ena boljših odločitev mojega življenja. Za študij v tujini (predvsem za dodiplomski študij v Veliki Britaniji) sem se odločil že zgodaj v srednji šoli, kajti angleške univerze še posebej slovijo kot ene boljših za študij arheologije. Čeprav sem se pozanimal glede smeri arheologije tudi na univerzah v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji, me je Anglija predvsem prepričala z večjo izbiro predmetov, osredotočenih na različna geografska območja.

Arheologija je precej popularen predmet na angleških univerzah, tako da sem se odločil prijaviti na najbolje rangirane univerze na področju arheologije. V letu 2007 so bile najbolje rangirane univerze Oxford, Bristol, Cambridge, Sheffield, UCL in Durham. Potem sem začel oddajati prijavnice na angleške univerze prek sistema UCAS in na izpit TOEFL (Test of English as a Foreign Language), ki ga ponujajo na več mestih v Sloveniji.

Do konca septembra sem končal prijavo na UCAS in konec novembra sem že dobil prve pozitivne odgovore. Do marca sem imel odgovore vseh univerz, da so me sprejele, če dosežem pričakovane rezultate na maturi. Marca sem bil tudi povabljen na informativni dan na arheološki oddelek Univerze v Bristolu, kjer sem dobil vse potrebne informacije glede študija in sem tudi vzpostavil stik s takratnimi in bodočimi študenti. Mesto me je tudi sicer navdušilo, tako da sem se ob oznanitvi maturitetnih rezultatov odločil za študij v Bristolu.

Za triletni študij, kot je bila npr. arheologija, je bilo treba takrat plačati približno 10.000 funtov. Posojilo za študij sem dobil preko Student Loans Company, angleške vladne organizacije, ki posreduje posojila študentom. Dodatno finančno pomoč sem si pridobil prek Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Vendar so starši še zmeraj morali primakniti kar lepo vsoto, da se je študij finančno izšel. Dodatne finančne pomoči za dodiplomske študente družboslovja in humanistike ni bilo na razpolago tako v Sloveniji kot na univerzi.

Študij v Angliji me je navdušil s svojim poudarkom na samostojnem delu in samostojnem razmišljanju. Nam in profesorjem ni bil cilj, da bi se vse »napiflali«, temveč da se naučimo logično in znanstveno argumentirati in da znamo predstaviti našo tezo. Predvsem so hoteli, da bi pridobili dodatne sposobnosti, ki bi nam prav prišle tako v arheologiji kot zunaj nje in ki bi nas pripravile za delovni trg in nadaljnji študij. Ker je večina mojih sošolcev iskala delo zunaj arheologije, jim je bilo predvsem pomembno, da so si pridobili izkušnje in sposobnosti, ki bi jim prav prišle pri dodatnem izobraževanju na delu.

V Veliki Britaniji je standard, da se prva leta po končanem študiju dodatno izobražuješ pri delu, ker delodajalec ne pričakuje, da veš vse. Med časom študija imaš torej možnost, da si sam organiziraš čas − koliko ga boš porabil za študij in koliko za dodatne aktivnosti. V Angliji so obstranske aktivnosti in izkušnje, ki si jih pridobiš, skoraj tako pomembne kot sam študij. Kot študent Univerze v Bristolu sem se lahko prijavil na katerikoli predmet, ki ga je univerza ponujala svojim študentom, ne samo na predmete arheološkega oddelka. S tem se zaradi večjega mešanja ideje veliko bolje izmenjujejo.

Prvo leto študija sem bil nastanjen v študentskem domu tako kot skoraj vsi prvi letniki. Tam sem spoznal svoje soštudente in prve prijatelje. Zadnja leta sem najel stanovanja s prijatelji. Stanovanj je bilo na voljo več kot dovolj, vendar je kakovost bivanja v Angliji pod evropskim standardom. Najti družbo v Angliji kot študent je izredno lahko. Študentje se spoznavajo v interesnih društvih, kot so na primer košarka, ples, stripi in celo Dr. Who. Jaz sem se pridružil športnim plesom in sem z društvom tekmoval po Angliji in z njimi tudi popival. Poleg tega je pa Bristol odlično mesto za študente, saj so tako klubska, glasbena in umetnostna scena na samem evropskem vrhuncu.

Na žalost pa niso same rožice. Dodiplomski študij v Angliji je postal neizmerno drag in enakovreden študij je možno dobiti drugod po Evropi. Iskreno povedano, se mi študij ni zdel vreden niti 10.000 funtov, kajti za ta denar sem si ustvaril samo še večji dolg. Poleg tega pa je Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije študentom družboslovnih in humanističnih ved bolj trn v peti kot pa v pomoč. Je zelo diskriminiratoren do takih študentov, tudi ko dokažejo svoje znanje in vrednost v Evropi. Tudi njihov razpis za štipendije za študij v tujini vam bo povzročil neizmerno veliko preglavic, kajti rezultati so oznanjeni novembra, ko naj bi že začeli študirati, kar seveda pomeni, da se moraš vpisati na srečo.

Sam sem nadaljeval študij v Veliki Britaniji, na Univerzi v Oxfordu, kajti specializiral sem se na arheologijo vzhodne Afrike, in Velika Britanija ima največ raziskovalcev na tem področju. Z nadaljnjim študijem sem navezal stike z drugimi raziskovalci in dobil prve priložnosti izkopavati v Tanzaniji in na Madagaskarju. Zaradi teh izkušenj sem se nato lahko tudi vpisal na doktorat na Švedskem kot mladi raziskovalec, ki a financira Evropska unija.

Kot sem dodiplomski študij na Švedskem spoznal doslej, je ta precej podoben študiju v Veliki Britaniji. Številni predmeti zahtevajo dobro znanje švedščine, vendar je čedalje več predavanj v angleščini, sploh na magistrskem nivoju. Sicer pa vsaj Univerza v Uppsali ponuja brezplačne tečaje švedščine tujim študentom. Študij je še zmeraj plačljiv, toda veliko cenejši kot v Angliji. Samo življenje pa vas bo prišlo malo dražje. Ljudje se družijo po tako imenovanih nation, ki so pravzaprav hiše, ki združujejo študente iz iste regije. Vsaka nation ima svoj bar, klub in interesna društva.

Vsakemu bodočemu študentu priporočam študij v tujini in v več kot v eni državi. Veliko več se boste naučili o Sloveniji, o svetu in o različnih kulturah. Spounali boste, kaj si želite od življenja, kaj vam je všeč in kaj ne, postali boste veliko bolj pogumni in samozavestni. Ta blogovski zapis dobro povzame, kaj se bo zgodilo z vami.