Tiskane izdaje
Ljubljana – Univerza pripravlja nov statut, po katerem bi bilo šesto opravljanje izpita ukinjeno. Tisti, ki na prvem roku ne bi izkazali dovolj znanja, bi bili kaznovani. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) grozi s protestom, sprememb ne podpira niti študentski svet univerze.
Študenti posamezni izpit zdaj lahko opravljajo na treh brezplačnih rokih ter še dveh plačljivih. Cena enega je 180 evrov. Tisti, ki vse te roke izkoristijo, na fakulteti lahko zaprosijo še za opravljanje šestega, prav tako plačljivega roka. Rektor v novi različici statuta predlaga, da bi zadnji plačljivi rok ukinili in bi študenti že za peto opravljanje izpita morali napisati prošnjo. Poleg tega bi, kot pravi Luka Žust, vodja resorja za študijsko problematiko na ŠOU, študente za neuspeh na izpitu kaznovali za slabo pripravljenost z odvzemom dveh izpitnih rokov. V predlaganem členu namreč piše, da študent lahko izkoristi dva izpitna roka, če neupravičeno ne pristopi k izpitu ali če k njemu pristopi, a ne izkaže znanja v minimalnem obsegu. Kakšen je ta obseg, bo odločala vsaka fakulteta posebej.
Goran Turk, prorektor univerze za področje pedagoškega dela, meni, da so študenti, ki se prijavijo na izpit, a se ga ne udeležijo, neresni. Izjema je, če zbolijo ali so vpleteni v prometno nesrečo. Primere, ko jih ni, ker so na izpit pozabili ali so na počitnicah, je po njegovem mnenju treba omejiti.
Pravi problem
V ŠOU opozarjajo na drug problem, na pomanjkanje preverjanja kakovosti pedagoškega dela: »Kje so merila za dobre pedagoge, ki so nujni za uspešne rezultate? Zakaj ne najdemo vzroka za neuspeh na izpitih?« Navajajo tudi, da je na univerzah, ki se uvrščajo med najboljših dvesto univerz, denimo rimski, milanski in švedski univerzi Upssala, število izpitnih rokov neomejeno. Prepričani so, da se univerza zaradi zmanjševanja števila rokov ne bo vzpela po lestvici.
Lani, ko se je namera o zmanjšanju rokov prvič pojavila – število so želeli zmanjšati na tri, in že tretji rok bi bil plačljiv – so med 8264 študenti izvedli anketo in ugotovili, da jih mora 52 odstotkov več kot dvakrat opravljati od enega do tri izpite v letniku. Vzroki za to so zahtevnost izpita, prenatrpanost rokov in časovna stiska. Število izpitnih rokov so lani nameravale zmanjšati tudi druge univerze, saj po nekaterih podatkih okoli 80 odstotkov študentov izpite opravi v prvem roku in desetina v drugem.
Možnost zlorab
Predlogu nasprotujejo tudi v Študentskem svetu Univerze v Ljubljani, edinem organu univerze, v katerem sedijo predstavniki študentov. Spremembam so nenaklonjeni, saj menijo, da gre za poskus ustrahovanja študentov, namesto da bi spodbujali k odgovornosti in resnemu delu skozi pedagoško delo in ne nazadnje tudi s pozitivnim zgledom profesorjev. Prav tako zavračajo idejo, da bi študente, ki ne bi dosegli minimalnega znanja, kaznovali, saj imajo številni visokošolski učitelji že zdaj na izpitih negativne točke, kar bi lahko privedlo do absurda – da bi študent pravilno rešil več kot polovico izpita, vendar zaradi negativnih točk tega praga ne bi dosegel.
Študenti sicer že zdaj ne zlorabljajo števila rokov, saj morajo četrtega, petega in šestega plačati, kar pomeni veliko finančno breme. »V študentskem svetu se zavzemamo predvsem za kakovostno visoko šolstvo in menimo, da ukrepi, kot so zmanjševanje števila izpitnih rokov in grožnje z visokimi kaznimi za študente ne bodo pripomogli k izboljšanju kakovosti – prej nasprotno,« pojasnjuje njegov podpredsednik Matej Drobnič.
V ŠOS komentiranje statuta prepuščajo svoji lokalni organizaciji, vendar kljub temu opozarjajo na pomembnost sodelovanja študentov pri upravljanju univerze, zato upajo, da bo njeno vodstvo to upoštevalo tako pri spremembah statuta kot tudi pri drugih odločitvah, pravi Rok Primožič, generalni sekretar Študentske organizacije Slovenije.
Statut naj bi sprejeli do konca leta, a se, kot kaže, to ne bo zgodilo, bodo pa iz njega najverjetneje umaknili člen o disciplinski kazni. Če bo univerza sprejela prvotno besedilo rektorjevega predloga, bodo študenti protestirali, napovedujejo v ŠOU Ljubljana.
