Tiskane izdaje
Ingrid Rupnik, medicina, Medicinski fakultet Rijeka, Hrvaška
Mogoče se študij na Hrvaškem ne zdi tako zanimiv in eksotičen kot študij v drugih državah, pa vendar moram povedati, da sem s programom izrazito zadovoljna in bi gotovo ponovno izbrala isti študij. Obsega popolnoma isti predmetnik, kot ga imata slovenski medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboru, in traja 6 let.
Všeč mi je, da je reška fakulteta majhna (v generaciji je okrog 130 študentov) in da se tam takoj lahko počutiš domače. Vsi študenti se med seboj poznajo in vedno vlada duh kolegialnosti in medsebojne pomoči.
Preden sem se preselila na Hrvaško, sem bila prepričana, da bom imela v tujini probleme zaradi nacionalnosti, vendar se je izkazalo ravno obratno: mislim, da smo Slovenci na Reki izrazito spoštovani, treba je le pokazati, da si pripravljen delati in se potruditi. Menim, da sem s študijem v tujini pridobila veliko novih izkušenj, ki jih prav gotovo ne bi dobila v Sloveniji.
Moja generacija je morala za vpis na fakulteto opraviti diferencialne izpite iz biologije, kemije in fizike. Trenutno diferencialnih izpitov ni več, tako da šteje le opravljena matura. Podatke o pogojih za vpis je najbolje poiskati osebno pri tajnici, veliko pa pomaga tudi spletna stran fakultete.
Literatura in izpiti so samo v hrvaščini, vendar mi to ni predstavljalo večjega problema. Profesorji in asistenti so vedno bili izrazito prijazni in glede jezika nikoli niso imeli pripomb. Potrdilo o znanju hrvaščine je bilo treba prinesti pred vpisom v drugi letnik.
V pomoč na začetku študija so mi bili tudi starejši študenti iz Slovenije, ki so mi povedali svoje izkušnje in svetovali. V enem letniku je običajno pet mest, ki so namenjena tujcem, tako da je v vsakem letniku nekaj Slovencev. Študija mi ni bilo treba plačevati zaradi dogovora med obema državama o financiranju slovenskih in hrvaških študentov.
Ponosna sem, da sem diplomirala na Reki. V Slovenijo bi se rada vrnila, ker imam tu družino, žalosti pa me, da ima država izrazito neurejene predpise o možnosti zaposlitev zdravnikov, ki so diplomirali v tujini. V vseh teh letih sem med pridobivanjem znanja lahko matično državo videla v drugačni luči kot sem jo prej. Naenkrat sem lahko videla veliko pozitivnih in negativnih strani, na eni strani omejenost majhne države, po drugi strani pa razkošje, v katerem živimo, in bonitete, ki jih imamo.
Na koncu bi poudarila, da študenti, ki se odločijo za študij v tujini, vedno pridobijo ne le veliko znanja, ampak tudi celo paleto drugih izkušenj. Vsem zainteresiranim mladim, ki se odločajo, svetujem, naj se odpravijo na Reko, ne bo jim žal.
