Tiskane izdaje
Marko Maver, okoljevarstvene vede, University of Maryland − College Park, ZDA
Glavna razloga, da sem se odločil študirati v tujini, sta bila pestrost programov in interdisciplinarni pristop tako na University of Maryland − College Park, kjer sem končal dodiplomski študij okoljevarstvenih ved, kot tudi na University of Sheffield v Veliki Britaniji, kjer sem svojo izobrazbo nadgradil s študijem mednarodnega razvoja ter doktorskim študijem okoljevarstvenega prava. Predvsem pa me je navdušila možnost sodelovanja pri raziskovalnih projektih.
Študij v tujini zato zelo priporočam. Ključna sta želja ter zagotovljeno financiranje. Prvi nasvet tistim, ki se odločajo za odhod, je, da naredijo seznam pozitivnih in negativnih razlogov in da razmislijo, kaj bi radi počeli oziroma kje bi radi bili čez na primer pet let. Drugi je, da skupno z družino, ožjo in širšo, pripravijo več finančnih scenarijev, in upoštevajo dejstvo, da je pridobivanje štipendij negotov proces.
Ko se odločimo za študij v tujini, je ključno začeti zgodaj zbirati informacije o študijskih programih ter s pogoji in postopki vpisa.
Informacije o univerzah in smereh študija sem našel večinoma na spletu, koristne pa so bile tudi izkušnje bivših študentov. Bodočim študentom zato priporočam, da se obrnejo na alumni oddelek univerze in prosijo, da jim pomagajo povezati se s katerim od njihovih študentov.
V ZDA poteka vpis večinoma skoraj eno leto pred začetkom študija, to je v pozni jeseni predhodnega leta, o izboru pa so kandidati obveščeni spomladi. Pri točkovanju so poleg ocen pomembni rezultati standardiziranega testa (STA), ki se po navadi opravlja že ob koncu tretjega letnika srednje šole (Informacije so na voljo tukaj.) Prav tako pa tam veliko šteje tudi udejstvovanje v obšolskih aktivnostih. Dosežki na znanstvenem ali športnem področju prinašajo veliko dodatnih točk. Dobro je tudi, da je esej, ki ga kandidati priložijo ob vpisu, doživeto napisan.
Pri študiju v ZDA mi je bila najbolj všeč prožnost pri izbiri smeri študija. V prvem letniku, na primer, se študente spodbuja, da izberejo čim bolj pester program, da lažje spoznajo, kaj jih zares zanima. Za smer okoljevarstvene ekonomike ter španščine sem se tako odločil šele v drugem letniku. Interdisciplinarnost se spodbuja na vsakem koraku. Sam sem dodiplomski študij opravil na fakulteti za agronomijo, magistrski na fakulteti za ekonomijo, zdaj pa doktorski študij končujem na pravni fakulteti.
Tako v ZDA kot v Veliki Britaniji je študij sproten. To je dobro, saj na ta način večina študentov obveznosti opravi v roku. Pomeni pa, da moraš biti v dobri kondiciji in da si odsotnosti ne moreš privoščiti.
Med študijem v ZDA sem imel priložnost sodelovati pri zanimivem projektu o vplivu opozoril o ekstremnih vremenskih pojavih na zdravje in smrtnost ljudi. Nekaj mesecev sem res garal, sem se pa veliko naučil. Ob zaključku sem od vodje projekta dobil priporočilno pismo, ki mi je pomagalo odpreti veliko vrat, ko sem se prijavljal na magistrski študij, tako da sem lahko na koncu izbiral, kam bom šel. Delo pritem projektu je bila nepozabna življenjska izkušnja.
Med dodiplomskim in magistrskim študijem sem prejel štipendijo Mestne občine Ljubljana, sicer pa je šolanje financiral družinski proračun. V teku triletnega doktorskega študija imam na University of Sheffield status mladega raziskovalca, in s tem dohodek, ki mi omogoča kritje življenjskih stroškov. Tudi plačila šolnine za doktorski študij sem oproščen.
Sicer pa bi vsem tistim, ki se odpravljajo v ZDA, priporočil, da poskušajo študij opraviti v manj kot štirih letih. To je možno, saj si ob izbiri predmetov in pripadajočih kreditih lahko naložijo težje breme, poleg tega pa nekatere študijske obveznosti opravijo poleti. Šolnina se namreč plačuje po semestrih. Sam sem študij v ZDA končal v treh letih in pol, je pa res, da so bila moja poletja kratka, prostih koncev tedna pa malo. Sem se pa nato v spomladanskem semestru že lahko vpisal na magistrski študij.
Možnosti financiranja se med univerzami in posameznimi fakultetami razlikujejo. Tistim, ki se odločajo za študij v ZDA, svetujem, da se obrnejo na veleposlaništvo ZDA v Ljubljani. Nekaj informacij o študiju v ZDA je na voljo tudi tukaj.
S študijem v tujini sem bil zelo zadovoljen, saj mi je dalo neprecenljive izkušnje za življenje. Na univerzah se je vedno veliko dogajalo in to je naredilo okolje zelo spodbudno. Najraje sem povsod imel knjižnice, ki so bile sodobne in odprte noč in dan, vse leto. Najlepše spomine imam na obdobja pred zaključnimi testi, ko se nas je v knjižnicah trlo tudi ponoči. Zelo všeč mi je bila pripadnost študentov univerzi, ki se je izkazovala še posebej ob športnih dogodkih z oblačili ali nalepkami na avtomobilih.
***
Marko Maver je član društva VTIS, kjer so vam prav tako pripravljeni pomagati pri iskanju informacij za študij v tujini.
