Tiskane izdaje
Ljubljana – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je močno razburilo strokovno in širšo javnost, ko je brez dogovora s sindikati začelo izvajati ukrepe, s katerimi nameravajo privarčevati 10 milijonov evrov. Mnogi so se zbali, da bodo ukrepi prizadeli predvsem najbolj ogrožene otroke. Na ministrstvu sicer pravijo, da so ukrepi le začasni in da iščejo sistemske rešitve.
Zaradi nezadovoljstva strokovne javnosti se je ministrica dr. Stanka Setnikar Cankar sestala s predstavniki sindikatov. Ker ti niso dobili zagotovila, da bo sporni ukrep umaknjen, so napovedali zbiranje podpisov, ki pa ne bo osredotočeno zgolj na sporni ukrep nefinanciranja učne pomoči za otroke z odločbami, ampak bo usmerjeno širše – zoper vse varčevalne ukrepe v šolstvu. Prepričani so, da je politika siromašenja javnega izobraževanja, s kateri naj bi rešili državo iz krize, napačna. Če bodo varčevalni ukrepi ostali v predlogu rebalansa proračuna za leto 2015, ki bo konec meseca predstavljen v državnem zboru, bodo demonstrirali pred vlado.
Ministrica je predstavnikom sindikata povedala, da je razlog za varčevalne ukrepe izključno pomanjkanje sredstev. Pri tem niso hoteli vključiti varčevalnih ukrepov, ki bi zmanjšali število zaposlenih.
Kje se bo poznalo
Ukrepi, ki veljajo od prvega januarja, vključujejo zniževanje materialnih in drugih stroškov na ministrstvu, zniževanje projektnega financiranja, financiranja univerze EMUNI in športne dejavnosti, omejitev vpisnih mest v zasebnih glasbenih šolah, spremembo izvajanja učne pomoči in interesnih dejavnosti (za sedem odstotkov) ter šole v naravi (le še za socialno ogrožene otroke), omejitev vpisa v poklicni in maturitetni tečaj (ki po njihovih ugotovitvah ne daje rezultatov), spremembo financiranja programov srednjega šolstva, znižanje stroškov splošne in poklicne mature, zaključnega izpita in nacionalnega preverjanja znanja.
Na največje nasprotovanje je naletelo ukinjanje plačila za učno pomoč otrok z odločbami, saj se mnogi bojijo, da bi bili prizadeti predvsem učenci, ki so že v izhodišču na slabšem kot drugi. Ministrica je poudarila, da se bo učna pomoč, zagotovljena z odločbo, izvajala naprej. A ker so analize pokazale, da se ta izvaja predvsem kot povečani obseg dela ali kot plačilo prek pogodbe, ne pa za redno plačo, naj bi jo po novem izvajali med urami rednega dela. Tedenska učna obveznost učiteljev je 22 ur, zato jim za drugo delo ostane še 18 ur.
So pa ministrica, predstavniki sindikata in posamezni učitelji opozorili na podatek o zelo velikem številu odločb o usmerjanju. »Od leta 2005 se je število odločb o učni pomoči povečalo za več kot 50 odstotkov,« poudarja Stanka Setnikar Cankar.
Na nekaterih šolah izvajajo tudi do sto ur pomoči na teden. »V sistemu izdajanja odločb je treba temeljito prevetriti postopke in ustaviti naraščanje števila odločb, ki bremenijo učitelje,« pravi ministrica, zato bodo v najkrajšem možnem času področje optimizirali. Tako naj bi privarčevali nekaj denarja, da bi v prihodnje začasne varčevalne ukrepe lahko nadomestili s sistemskimi. Leta 2013 je odločbo o usmerjanju imelo 6400 otrok, to je približno tri odstotke vseh osnovnošolcev. Od otrok z odločbami naj bi jih približno 40 odstotkov potrebovalo učno pomoč, ki je ena od treh oblik pomoči otrokom s primanjkljaji.
