V šolstvu bodo še morali varčevati

Kar vlada ni izpogajala pri sindikatih javnega sektorja, morajo zdaj privarčevati na ministrstvih, pravi ministrica za šolstvo.

Objavljeno
13. januar 2015 13.35
Pouk latinščine na osnovni šoli Prežihov Voranc v Ljubljani 6. novembra 2013.
Sonja Merljak, šolstvo
Sonja Merljak, šolstvo

Na ministrstvu za šolstvo (MIZŠ) so zaradi manjših prihodkov v državno blagajno ob rebalansu proračuna za leto 2014 in 2015 že morali poiskati za najmanj deset milijonov evrov prihrankov. To je sicer deset odstotkov prvotno zapovedanega prihranka, ki je znašal sto milijonov evrov.

Del sredstev bodo privarčevali z zniževanjem materialnih in drugih stroškov na ministrstvu, znižali pa bodo tudi stroške splošne in poklicne mature, zaključnega izpita in nacionalnega preverjanja znanja ter poklicnega maturitetnega tečaja.

V plače po dogovoru s sindikati ne smejo posegati, prav tako ne podpirajo ukrepov, ki bi zviševali brezposelnost v javnem sektorju, zato so nasprotovali tako imenovanemu ZUJF-O (za občine).

Če bi bili rezi v šolstvo tako hudi, da to ne bi moglo delovati, pa bo odstopila.

Zmagovalcev ni

Ministrica dr. Stanka Setnikar Cankar je že napovedala, da ta znesek ne bo zadoščal, saj bodo morali po trenutnih napovedih in pričakovanjih na njihovem ministrstvu poskrbeti za še najmanj 25 milijonov evrov za izplačilo druge polovice tretje četrtine plačnih nesorazmerij.

Zaradi manjšega priliva sredstev v državno blagajno, ki so posledica socialnega sporazuma med vlado in sindikati javnega sektorja, pa bodo morali na ministrstvih še dodatno varčevati. O znesku, ki ga od njih pričakujejo, ni hotela govoriti, saj se o njem še pogajajo.

Pogajanja so končala z manjšimi prihranki, kot sta pričakovala ministrstvo za finance in vlada, in morda se je pri tem kdo počutil kot zmagovalec, je dejala ministrica.

»Če hočemo ostati na nivoju pod tremi odstotki javnega dolga, potem je logično, da vsa ta neizpogajana sredstva priletijo nazaj na ministrstva, na proračunske uporabnike. Zato smo zdaj v intenzivni fazi pogajanj z ministrstvom za finance, ki zaradi premalo privarčevanih ukrepov, dogovorjenih s socialnimi partnerji v kolektivni pogodbi, pričakuje nekajdesetmilijonske prihranke na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport,« je povedala na današnji novinarski konferenci.

»Za kakšne zneske se bomo izpogajali, vam zdaj ne morem povedati, lahko pa povem, da pri teh omejitvah prihranke iščemo samo na postavkah materialni stroški in investicije.«

Ti ukrepi bodo najbolj prizadeli visoko šolstvo in znanost, ki imajo od trideset do šestdeset odstotkov teh stroškov.

Srednjim šolam bodo znižali sredstva, ki jim jih namenjajo za posameznega dijaka, omejili pa bodo tudi število vpisnih mest, ki jih financira ministrstvo na zasebnih glasbenih šolah. Znižali bodo plačilo za izvajanje interesnih dejavnosti v osnovnih šolah, šolo v naravi naj bi financirali le socialno ogroženim otrokom.

Manj sredstev bo prejela univerza EMUNI, v katero je država v zadnjih sedmih letih vložila okoli štiri milijone evrov, do zdaj pa se vanjo ni vpisal niti en študent. Nekaj bi lahko po oceni ministrice k varčevanju prispevala tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti, čeprav plače akademike ne sodijo v pristojnost MIZŠ, saj je SAZU samostojen proračunski uporabnik. Kljub temu bi lahko kot odgovorna inštitucija prispeval k varčevanju. Ta predlog bo izoblikoval in sprejel parlament.

Plačevanje učne pomoči

Ukrep, ki je vzbudil največ odzivov v javnosti, je predlog ukinitve financiranja učne pomoči v šolah kot enega od treh vrst dodatne strokovne pomoči, ki jih morajo v šolah zagotavljati otrokom s posebnimi potrebami.

Ministrica je poudarila, da se bodo z odločbo zagotovljene pravice izvajale naprej, da pa so analize pokazale, da se ta učna pomoč izvaja predvsem kot povečan obseg dela ali kot plačilo prek pogodbe, ne pa kot del redne plače. Če se bo izkazalo, da ta predlog, ki so ga sicer že naslovili na šole, potrebuje nadaljnjo presojo, ga bodo lahko spremenili, denimo tako, da se ne bo v celoti odpravilo plačevanje prek obsega povečanega dela in pogodb, ampak tako, da se bo znižala njegova vrednost. Prav tako bodo, če bodo na drugih področjih našli prihranke, ukrep omilili oziroma spremenili.

Otroci z odločbami

Ministrica se je odzvala tudi na opozorila, da je v Sloveniji nenavadno veliko otrok z odločbami o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Po njenih besedah bodo posegli na področje sprejemanja odločitev o usmerjanju. Tam hočejo doseči racionalizacijo. Zavod za šolstvo je, kot pravi, korektno opravljal postopek, vendar je bil sam postopek zelo bogato zastavljen. Vsaka komisija, ki je odločala o vsaki vlogi, je imela tri strokovnjake in vse to se je dodatno plačevalo. Na tem področju hočejo prihraniti in ta denar nameniti otrokom.

Izplačilo druge polovice tretje četrtine plačnih nesorazmerij

Ministrica je poudarila, da so decembra vsem osnovnim šolam poravnali prvo polovico tretje četrtine plačnih nesorazmerij, v visokem šolstvu in znanosti pa le delež, v višini petdeset ali šestdeset odstotkov, v srednjem šolstvu pa še manj. Pri osnovnih šolah so namreč ugotovili, da praviloma nimajo presežkov in da ne morejo plačati tega zneska. Glede plačila druge polovice se z ministrstvom za finance, ki se je postavilo na stališče, da morajo sami najti prihranke v višini 25 milijonov evrov, še pogajajo. »Takih prihrankov ne moremo dobiti, ne da bi posegli v normalno delovanje zavodov na področju vzgoje in izobraževanja.«

Ob prilivih bo šolstvo prioriteta

Ministrica sicer meni, da pričakovana gospodarska rast vzbuja optimizem.

»Zaveza vlade in zahteva našega ministrstva je, da če se bodo v letu 2015 na prihodkovni strani pokazale boljše možnosti, bodo izobraževanje, znanost in raziskave med prioritetnimi področji. Morda nam ne bo uspelo vsega izpogajajti v tej vladni in parlamentarni fazi sprejemanja proračuna, prepričana pa sem, da bomo to izpogajali kasneje, če bodo za to možnosti.«

Pismo učiteljice

Odzvala se je tudi na pismo učiteljice Bojane Potočnik, lanskoletne dobitnice priznanja za Bob leta, ki te dni kroži po spletu.

Pravi, da razume frustracijo vseh, ki se že nekaj let soočajo z jemanjem; ne samo s finančnimi primanjkljaji, ampak tudi s stališčem, da je izobraževanje področje, ki samo troši in nič ne ustvari.

Slovenija kot država z omejenimi naravnimi viri lahko po njenih besedah stavi samo na ljudi, na sektor storitev in izobraževanja. »Ni res, da vrednost ustvarja samo gospodarstvo, res pa je, da ga gospodarstvo razdeljuje na trgu. Negospodarstvo to počne na netržni način. Zaposleni v negospodarstvu, v izobraževanju, niso neproduktivni, niso strošek, zato razumem frustracije ljudi, ki dobro delajo, zelo kakovostno in zelo strokovno, ki posege razumejo, kot da se jim stalno jemljejo njihove pravice, kot da se njihovo delo nenehno poskuša razvrednotiti.«

Pravi, da si bo ministrstvo prizadevalo, da se bosta položaj in status učiteljev izboljševala. »Res pa je, da smo omejeni s skupnimi pogoji in da moram izbirati manjše zlo.«

Po njenih besedah se ne smemo zadolževati, saj bodo to zadolževanje plačevali otroci. »Ne smemo ne sprejemati ukrepov, ki bi pomenili tisoč brezposelnih na področju izobraževanja, ampak moramo poskušati najti ukrepe, ki bodo manj boleči.« Dodala je: »Javni sektor ni povzročil svetovne krize in katastrofalne gospodarske situacije, res pa je, da je večina brezposelnih v Sloveniji še vedno iz zasebnega sektorja in da so zato stališča morda nekoliko različna. Pa še: Danes sta zaposlitev in delo vrednota in zato nekoliko večja varnost zaposlitve morda odtehta kakšen varčevalni ukrep.«

Odziv Sviza

Glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) je danes znova poudaril, da ukrepu o nefinaciranju učne pomoči, na katerega so se odzvali tudi v ZPMS in Združenju za pravice bolnih otrok, da odločno nasprotuje in ministrstvo poziva, naj ga umakne, saj ni v skladu z veljavno ureditvijo učne pomoči kot dodatne strokovne pomoči.

Sviz ob tem opozarja, da je šolsko ministrstvo pri enostranski ukinitvi plačila dodatne strokovne pomoči nesporno kršilo dogovor, sprejet na pogajanjih o oblikovanju plač za leto 2015, ki je za ukrepe, vezane na posamezni resor, predvideval predhodno usklajevanje z reprezentativnimi sindikati.

Sviz v povezavi z zadnjim ukrepom MIZŠ vztraja, da morajo zaposleni za opravljeno delo v skladu z zakonom o delovnih razmerjih prejeti ustrezno plačilo.

Ob izjemnem nezadovoljstvu in kritičnosti do ravnanja resornega ministrstva Sviz ugotavlja, da se krizo še enkrat znova poskuša reševati na račun najranljivejših skupin, ki potrebujejo pomoč družbe.