Več denarja za visoko šolstvo

Ljubljana – Veljati je začela novela zakona o visokem šolstvu, ki visokemu šolstvu prinaša stabilnejše financiranje. To je bilo doslej urejeno z vladno uredbo, ki jo je ustavno sodišče spoznalo za neustavno. Odslej bo z zakonom, ki določa, da se vsota, ki jo univerze prejemajo danes, ne sme zmanjšati.

Še pred sprejetjem novele so na ministrstvu visokemu šolstvu zagotovili več denarja. Sredstva so se od lani povečala za šest odstotkov, v proračunu za prihodnje leto se bodo za 2,2 odstotka, to pomeni, da jih bo skupaj nekaj manj kot 250 milijonov evrov. V noveli so se osredotočili predvsem na kakovost in odličnost, pri čemer je najpomembnejše prav stabilno financiranje, so zapisali.

Sodeč po njenem členu 72. b, se bodo letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost postopoma povečevala, dokler ne bodo – najkasneje v petnajstih letih – dosegla enega odstotka bruto domačega proizvoda. ZviS-K prinaša še odprtost mednarodnemu okolju, večjo fleksibilnost študijskih programov, večjo avtonomijo visokošolskih zavodov ter spremljanje zaposljivosti diplomantov.

Prav tako podpira povezovanje izobraževanja z gospodarstvom in uveljavlja možnost financiranja doktorskega študija, kar je bilo po oceni Študentske organizacije Slovenije, ki je pri pripravi sprememb sodelovala, eno slabše urejenih področij, saj so ga prvim generacijam sofinancirali, potem ko je zmanjkalo evropskih sredstev, pa je bil študij v celoti plačljiv in mnogim nedostopen. Zdaj bo študentom namenjenih 4,8 milijona evrov, od tega že letos poldrugi milijon.

Študentom podaljšuje status

Novela med drugim podaljšuje oziroma ureja študentski status do konca tekočega študijskega leta (do 30. septembra), ne glede na to, če vmes diplomirajo. Doslej so študenti praktično naslednji dan po diplomi izgubili status, s tem pa tudi osnovno zdravstveno zavarovanje, deloma še študentske bone, subvencionirani prevoz, možnost študentskega dela in sobo v študentskem domu, tudi če so želeli nadaljevati z magistrskim študijem. Zato so mnogi z zagovorom diplomskega dela odlašali in ga opravljali komaj septembra, kar je fakultete v tem mesecu posebej obremenjevalo.

Poleg tega uvaja obvezne sistematske preglede v prvem letniku študija dodiplomskega študija ter vključenost v delovanje visokošolskih zavodov. Študenti bodo postali polnopravni člani akademskih zborov, ki so med najvišjimi fakultetnimi organi in, denimo, imenujejo kandidate za dekane. Do zdaj so v njih lahko sodelovali, a brez glasovalne pravice. Po novem bodo zastopani s petino vseh članov, glasovali pa bodo lahko na volitvah profesorjev senatorjev.

Jezikovni zapleti

Novela je predvidela možnost izvajanja študijskih programov v tujih jezikih, če bi bilo vpisanih več tujih študentov, vendar so poslanci člen umaknili, saj mu je strokovna javnost precej ostro nasprotovala. Prav vprašanje jezika poučevanja je razpravo o zakonu podaljšalo na več kot osem mesecev.

V študentski organizaciji si zdaj, ko je novela sprejeta, želijo, da bi čim prej sprejeli še sistemski visokošolski zakon. Pristojna ministrica je pripravo izhodišč že potrdila. V njem bodo opredeljeni javna služba na visokošolskem področju, njen obseg, način financiranja ter pogoji za dostop posameznikov do visokošolskega izobraževanja.