Zaženi se: Civilna iniciativa za solidarnost z begunci

Primer dobre prakse organizacije sistema pomoči beguncem, ko prevlada občutek, da država ne stori dovolj.

Objavljeno
07. september 2015 11.56
Greece Migrants
Zala Velkavrh
Zala Velkavrh

Kljub temu da se pri pisanju Vodiča po birokraciji trudimo biti čim bolj konkretni, so napotki na strani včasih vendarle nekoliko preveč abstraktni. Zato bomo tokrat predstavili še čisto svež primer dobre prakse. Marca smo pisali o tem, kako zagnati civilno pobudo. Nismo omenili, da pobude ponavadi nastanejo takrat, ko so zrele razmere za to. Da se je prejšnji četrtek v četrti Tabor rodila solidarnostna pobuda za begunce Staknimo glave, torej ni naključje.

Ideja, akcija, pobuda (23.−30. avgust)

Umetniški festival Mladi levi, ki ga prireja Zavod Bunker, so organizatorji izkoristili tudi za platformo, prek katere so opozorili na begunsko krizo. Udeleženci so se strinjali, da se slovenska vlada na krizo ne odziva dovolj hitro in v zadostnem obsegu. V okviru festivala so organizirali prvi sestanek in začeli razmišljati o začasnih rešitvah in akcijah, ki bi vzpostavile sistem pomoči, vzporeden državnemu. Začutili so namreč, da mora civilna družba nadomestiti pomanjkljivo ukrepanje države, pa tudi občin in mest.

Opazili so, da se v Sloveniji že vzpostavljajo prve iniciative, prvi programi pomoči, ki jih organizirajo nevladni sektor in posamezniki. Tudi sami so hoteli pomagati. Polovico prispevkov, zbranih na Mladih levih, so tako namenili za pomoč beguncem. Poleg tega pa so hoteli vzpostaviti tudi svojo mrežo, ki bo spodbudila solidarnost z begunci.

Javna skupščina v četrti (3. september, 20.00)

Lokalne kulturne, umetniške in nevladne organizacije so vezi v četrti Tabor gradile že dlje časa. Tokrat je Zavod Bunker prepoznal, da je mogoče te formalne in neformalne vezi, ki obstajajo v soseski, izkoristiti za solidarnostno delovanje.

Vabilo na uvodni sestanek, katerega namen je bil poiskati dodatne predloge pomoči beguncem, jih razdelati in začeti izvajati, je najprej zakrožilo po interni mailing listi, nato pa so ga organizacije posredovale še širši javnosti.

Na večerni skupščini v Stari mestni elektrarni se je tako prejšnji četrtek zbralo skoraj sto predstavnikov nevladnih organizacij, umetnikov, aktivistov, lokalnih prebivalcev in bodočih prostovoljcev. Format sestanka je bil delno dogovorjen vnaprej − potekal je kot odprta skupščina, ki je moderirana, ima postavljene dosegljive cilje, ima dogovorjen dnevni red in okvirno trajanje sestanka.

Oblikovanje delovnih skupin (3. september, 21.00)

Po prvem delu skupščine, na katerem so v moderirani debati sodelovali vsi, so se udeleženci razporedili v delovne skupine glede na področje, ki jih zanima in v okviru katerega lahko pomagajo. Ustanovljene so bile štiri skupine: za pravno pomoč, lobiranje in pravne zadeve; za nematerialno pomoč; za komunikacijo; za nastanitev. Dogovori vseh skupin so zapisani v zapisniku skupščine, ki so ga udeleženci javno objavili na spletu.

Medtem ko člani nekaterih skupin še čakajo, da bodo lahko pomagali, je med koncem tedna veliko dela opravila skupina za komunikacijo. Določili so ime in podobo pobude, vzpostavili njeno stran na facebooku, identificirali ključne organizacije, s katerimi se je treba povezati (npr. Slovenska filantropija, ki je že oblikovala prijavnico, s katero se lahko javite za različne oblike pomoči beguncem). Poleg tega so spisali tudi prvo javno izjavo iniciative.

Javno pismo in peticija (5.−8. september)

5. septembra je pobuda objavila prvo izjavo za javnost. Hkrati so vzpostavili tudi spletno peticijo, kjer lahko izjavo podprete s svojim podpisom. Danes bo izjava predvidoma poslana še predsedniku vlade, predsedniku države, pristojnim ministrstvom in županu Ljubljane. V tej fazi je cilj iniciative ozaveščanje čim večjega dela javnosti, še bolj pa odločevalcev o načelih, ki bodo beguncem omogočila dostojen postanek, prehod ali bivanje v Sloveniji.

Kako naprej?

Delovne skupine nadaljujejo svoje delo, spremljajo razmere in se poskušajo čim bolje pripraviti na prihodnje dogajanje. Trenutno je ključno, da se čim več pobud za pomoč prepozna med seboj in združi sile ter tako prepreči zmedo in podvajanje dela. Če veste za kakšno akcijo, pišite na stran Staknimo glave. Pišite nam tudi, če hočete sodelovati v kateri od delovnih skupin ali začeti novo. Širite glas o pobudi, spremljajte njeno delovanje in pomagajte tudi sami. Razmere so zrele za akcijo.

***

Pri organizaciji civilne iniciative vam lahko pomaga Vodič po birokraciji (VOBI), ki nastaja pod okriljem Zavoda Bunker.

Zala Velkavrh je članica društva Prostorož in skupaj z Gregorjem Berkopcem soavtorica projekta VOBI.