Tiskane izdaje
Referendum je ena od oblik neposredne demokracije, pri kateri sodelujejo vsi državljani, ki imajo volilno pravico. V Sloveniji lahko na ravni države volivci zahtevajo eno vrsto referenduma, to je zakonodajni referendum.
Na zakonodajnem referendumu volivci odločajo o zakonu, ki ga je državni zbor že sprejel, vendar zakon še ni razglašen, torej še ne velja. Z referendumsko pobudo (in uspešno izvedenim referendumom) lahko državljani preprečijo, da bi zakon prišel v veljavo.
Izid zakonodajnega referenduma nedvoumno zavezuje državni zbor. Poleg tega je ne glede na izid referenduma politično pomembno že, če vam uspe zbrati zadostno število podpisov za razpis glasovanja. Glede na to, da je možno z zakonodajnim referendumom razveljaviti zakone, ki jih je sprejel parlament, je postopek temu primerno zapleten.
Najprej pobuda, nato zahteva, na koncu glasovanje
Pobudnice in pobudniki morajo najprej predložiti pobudo za zbiranje podpisov za zahtevo referenduma. Že pobudo mora podpreti 2.500 volivcev s podpisi, zbranimi v sedmih dneh po sprejetju zakona.
Zbrane podpise je potrebno predložiti predsedniku državnega zbora, ki nato določi datum za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma. Zbiranje podpisov traja 35 dni, pobudniki pa morajo zbrati 40.000 podpisov podpore. Zbranih 40.000 podpisov je potrebno ponovno predložiti predsedniku državnega zbora najkasneje v sedmih dneh po preteku roka za zbiranje podpisov.
Če je zahteva za razpis referenduma prejela zadostno podporo, državni zbor določi datum referenduma. Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj 20 odstotkov vseh volivcev v državi.
Takšen »zavrnilni kvorum« je v veljavi od spremembe ustave leta 2013 in zagotavlja strožje pogoje za zavrnitev zakona. Če volivci zakon na referendumu zavrnejo, njihova volja obvezuje državni zbor.
O čem na referendumu ni mogoče odločati
Zakonodajni referendum je lahko razpisan o večini zakonov. Izjeme so zakoni o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč; zakoni o davkih, carinah in drugih dajatvah ter državnem proračunu; zakoni o ratifikaciji mednarodnih pogodb; ter zakoni, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Zadnje določilo preprečuje, da bi večina odločala o pravicah manjšine.
Prav na podlagi tega določila je državni zbor marca letos zavrnil predlog konservativne iniciative »Za otroke gre« za razpis referenduma, ki bi lahko razveljavil novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Takšen referendum bi namreč razveljavil zakon, ki odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic, država pa je s tem zakonom odpravila diskriminacijo skupine ljudi.
Kljub temu zgodba na žalost še ni zaključena. Iniciativa je po odločitvi sprožila ustavni spor, tako da bo o utemeljenosti referenduma na koncu odločalo ustavno sodišče.
To ni prva kontroverzna pobuda za referendum v Sloveniji - leta 2001 je bil na referendumu zavrnjen zakon, ki bi samskim ženskam omogočal oploditev z biomedicinsko pomočjo.
Le upamo lahko, da se bo zakonodajni referendum v Sloveniji sčasoma uveljavil kot demokratično orodje soodločanja, ne pa kot orodje za izvajanje moči večine nad manjšinami.
***
Pri organizaciji civilne iniciative vam lahko pomaga Vodič po birokraciji (VOBI), ki nastaja pod okriljem Zavoda Bunker.
Zala Velkavrh je članica društva Prostorož in skupaj z Gregorjem Berkopcem soavtorica projekta VOBI.
