Zaženi se: komunikacija malih nevladnih organizacij in iniciativ

Komuniciranje prek družbenih omrežij ne pomeni, da si ustvarite facebook stran, na katero čez leto dni pozabite.

Objavljeno
01. december 2015 10.24
reu/FACEBOOK-RESULTS/
Zala Velkavrh
Zala Velkavrh
V okviru Vodiča po briokraciji in rubrike Zaženi se smo pisali o organizaciji različnih dogodkov, od kina na prostem do garažnih razprodaj. Poleg tega smo pomagali z napotki, kako ustanoviti društvo, zavod ali iniciativo. Da bi vsi dogodki uspeli in da bi kulturne in druge nevladne organizacije lahko čim bolj uspešno delovale, je potrebno veliko napora vložiti v komunikacijske aktivnosti.

Težko uresničljivi idealni scenarij

Po idealnem scenariju naj bi vsaka organizacija pripravila splošno komunikacijsko strategijo (nekaj uporabnih napotkov, kako jo pripraviti, najdete tukaj). Poleg tega bi moral biti vsaj eden od članov društva vešč v izvajanju odnosov z mediji in drugimi javnostmi (lokalnimi prebivalci, odločevalci, drugimi nevladnimi organizacijami, zainteresirano strokovno javnostjo itd.). Organizacije bi morale določiti svoj komunikacijski proračun in ga smiselno deliti med komunikacijske cilje organizacije, kot so aktivnosti za promocijo organizacije, zagovorništvo in aktivnosti za spremembo vedenja ciljne skupine. Kljub temu takšna temeljita strateška priprava zaradi pomanjkanja znanja, časa in financ pogosto ostane na nivoju teorije.

Majhni proračuni zahtevajo brezplačna orodja

Dejansko stanje je drugačno. Nevladne organizacije in iniciative ponavadi razpolagajo z zelo majhnimi proračuni. Večina jih je že spoznala, da se morajo večinoma zanašati na brezplačna in nizkocenovna komunikacijska orodja, kot so družbena omrežja, spletne strani, manjši plakati in sporočila za javnost.

Kljub temu težave pogosto nastanejo že pri pisanju sporočil za javnost, za katera velja več pravil (eno od ključnih je, da o svoji organizaciji pišete v tretji osebi!). Nekaj dobrih osnovnih vodil o pisanju sporočil lahko najdete tudi na spletu. Poleg tega večina elektronskih novic ostane neprebrana, čeprav se je temu mogoče vsaj delno izogniti. In, morda najpomembnejše, komuniciranje prek družbenih omrežij ne pomeni, da si ustvarite facebook stran, na katero čez leto dni pozabite. Socialnomedijska krajina je izredno kompleksna, kar najbolje vedo mladi. Potreben je premislek tako o izbiri družbenih omrežij, na katerih boste prisotni, kot o tem, kaj boste na njih sporočali.

Kako doseči lokalne prebivalce?

Veliko število nevladnih in neprofitnih organizacij je zelo majhnih in usmerjenih na delovanje v lokalnem okolju. Takšna je večina športnih in mladinskih društev ter manjših kulturnih organizacij. Pogoj za uspešno delovanje v lokalnem okolju je velika stopnja vključenosti lokalnega prebivalstva. Po idealnem scenariju bi morali opraviti temeljito analizo deležnikov − vseh oseb in organizacij, ki jih vaša organizacija iz takšnih ali drugačnih razlogov zanima, zanje izoblikovati posebna sporočila in najti prave komunikacijske kanale. Tako bi za lokalne prebivalce predvideli komunikacijska orodja z lokalnim dosegom, npr. plakate, table za obveščanje, zloženke, ki jih prebivalci dobijo na dom, lokalni časopis itd. Poleg tega bi pazili še, da je ponudba zanimiva za končnega uporabnika in da komunicirate redno in s konsistentnim tonom. Morda bi to zadostovalo.

Pomembni so dogodki in osebni stiki

Dejansko stanje je pogosto drugačno. Stopnja vključenosti je odvisna od številnih dejavnikov, pogosto tudi od prijateljskih in kolegialnih vezi, ki se spletejo med lokalnimi prebivalci in posameznimi člani društva ali iniciative. Pogosto se izkaže, da so te vezi za dolgoročno in aktivno vključenost prebivalcev ali podpornikov ključne. Osebni stik pa pogosto najbolj učinkovito ohranjate prek različnih dogodkov in akcij na lokaciji, pri čemer lahko preostala komunikacijska orodja podpirajo in ohranjajo dobre odnose med »izvajalci« in »lokalci«.