Tiskane izdaje
Večina slovenskih stanovanjskih sosesk je bila zgrajena v času socializma in se od takrat do danes niso veliko spremenile. Zgradbe, javni prostori in infrastruktura so stari že več desetletij in so potrebni prenove. Poleg tega s(m)o se spremenili tudi prebivalci sosesk in naše potrebe. Slovenska mesta so začela sprejemati strateške dokumente, med njimi tudi trajnostne urbane strategije, s katerimi se zavezujejo, da bodo začela uresničevati proces urbane prenove. Tudi od samega procesa prenove pa bo odvisno, ali se bo kakovost življenja v prenovljeni soseski zares zvišala.
Na Dunaju želje in zahteve koordinirajo lokalne pisarne prenove
V nasprotju z mesti v ZDA in drugod po svetu, kjer »urbana prenova« pogosto pomeni rušenje celotnih sosesk in gradnjo novih, evropska mesta obstoječe zgradbe večinoma ohranjajo. Na Dunaju, mestu z najvišjo kakovostjo življenja na svetu, so prenovo začeli že pred približno štiridesetimi leti. Pristop »mehke urbane prenove« se osredotoča na ohranitev obstoječih zgradb in ureditev stanovanj, ki so cenovno dostopna in zagotavljajo visok standard bivanja.
Mehka urbana prenova v proces vključuje prebivalce z različnimi mehanizmi, med katerimi so tudi lokalne pisarne za prenovo. V takšnih pisarnah arihitekti, pravniki in socialni delavci vodijo projekte v soseski, koordinirajo proces prenove, predvsem pa pisarne služijo kot središča, kjer lahko prebivalci izrazijo svoje želje, pohvale in pritožbe, pisarna pa se nato trudi, da bi čim več predlogov tudi upoštevala. Poleg tega pisarne lokalne prenove posredujejo tudi v konfliktih med najmeniki in lastniki stanovanj, pomagajo iniciativam občanov pri zagonu projektov, pogosto pa imajo na voljo tudi prostor, kjer lahko prebivalci organizirajo in se udeležujejo brezplačnih aktivnosti. Eden od najpomembnejših ciljev mehke urbane prenove je preprečevanje gentrifikacije oziroma odseljevanja revnejših prebivalcev iz prenovljenih četrti zaradi povišanja cen stanovanj in storitev.
Največjo gorenjsko sosesko občina prenavlja skupaj s prebivalci
Kranjska soseska Planina je s približno 16.000 prebivalci ena od največjih stanovanjskih sosesk v Sloveniji. V soseski, ki so jo začeli graditi v 70. letih, živi več kot četrtina vseh Kranjčanov. Danes se sooča s problemi, ki so verjetno skupni številnim soseskam: neurejeno parkiranje, zanemarjene zelenice in igrišča, naraščajoča brezposelnost in čedalje šibkejše vezi med prebivalci.
V želji, da bi Planina postala »kvalitetno okolje za bivanje, delo, vzgojo otrok in preživljanje prostega časa«, je Mestna občina Kranj skupaj z nevladnimi organizacijami, zduženimi v Pisarno prenove soseske Planina, pripravila program prenove, kjer prebivalci igrajo ključno vlogo. Sociolog Aidan Cerar v uvodniku knjižice Prenova in oživitev soseske Planina opozarja, da takšen pristop v Sloveniji ni le demokratičen, temveč nujen, saj so prebivalci praviloma tudi lastniki stanovanj, zato je uspeh prenove odvisen od njihovega sodelovanja. Na podlagi zborov stanovalcev so se na Planini formirale delovne skupine za različna področja (npr. za promet, za rekreacijo in za varnost). Poleg tega da so pripravili dolgoročne načrte, je občina vsaki skupini dodelila manjši proračun, s katerim so en projekt tudi uresničili.
Prednosti in slabosti urbane prenove
Enajst slovenskih mestnih občin je že lani spisalo trajnostne urbane strategije, s katerimi se bodo potegovale za evropska sredstva, namenjena teritorialnemu razvoju. Večina občin je v strategije vključila tudi prenovo stanovanjskih sosesk in ustanovitev lokalnih pisarn urbane prenove. Če bo v urbano prenovo vključena vaša soseska in če bo proces prenove ustrezno izpeljan, lahko pričakujete (pa tudi zahtevate!) vsaj naslednje izboljšave: ureditev zelenih površin in javnih prostorov, kjer je poskrbljeno za rekreacijo, druženje in preživljanje prostega časa; ureditev prometa v soseski, kar pomeni predvsem reševanje problemov s parkiranjem in izboljšavo poti za kolesarje in pešce; boljšo izrabo praznih, zapuščenih in pozabljenih prostorov v soseski. Po drugi strani lahko prenova zgradb in prostorov, katerih lastniki ste, prinese tudi določene materialne in nematerialne stroške. Če bodo prenovljena območja omogočala višjo kakovost bivanja in postala bolj priljubljena, se bodo v njih sčasoma dvignile tudi cene nepremičnin. To negativno posledico prenove najbolj občutijo najemniki in novi kupci stanovanj.
V vsakem primeru bo morala urbana prenova slovenskih sosesk prinesti vsaj eno novost: nove načine vključevanja prebivalcev v procese odločanja. Mnenja, želje in potrebe prebivalcev sosesk, tako lastnikov kot najemnikov stanovanj, bodo imeli veliko težo pri odločanju o smeri prenove. Le v tem primeru bomo lahko ocenili, da proces urbane prenove poteka v pravo smer.
Več o dobrih praksah urbane prenove
V Kranju bo 18. in 19. oktobra potekal dvodnevni dogodek Urbana prenova: dobre prakse iz Slovenije in tujine. Kranj bo gostil ugledno dunajsko raziskovalko urbanih prenov, geografinjo dr. Yvonne Franz, ki raziskuje prakse urbane prenove v Evropi. Pridružil se ji bo vodja ene od dunajskih lokalnih pisarn prenove Florian Brand, ki bo predstavil delovanje lokalnih pisarn, ki na Dunaju delujejo že 40 let. Z ogledom, razstavo in predstavitvijo dela v soseski Planina pa bodo predstavljene nove prakse urbane prenove v Sloveniji.
