Zaženi se: Pametna mesta in /ali pametne skupnosti

Pametna mesta so projekt, pri katerih se interesi kapitala in politike umeščajo v področje življenja v sodobnih mestih.

Objavljeno
18. april 2017 09.04
Andrej Žižek
Andrej Žižek

V oktobru 2016 je Vlada Republike Slovenije oblikovala Strateška razvojno-inovacijska partnerstva (SRIP) za uresničitev devetih strateških razvojnih prioritet naše države, med katerimi najdemo tudi pametna mesta in (pametne) skupnosti. S pomočjo povezanih partnerjev, ki so hkrati ključni deležniki na področju pametnih mest in skupnosti, bo vlada finančno podprla in usmerjala omenjeno razvojno prioriteto s ciljem udejanjiti predvsem ekonomski razvoj.

Partnerstvo za razvoj Pametnih mest in skupnosti vodi Institut Jožef Stefan iz Ljubljane, ki se je v preteklosti že ukvarjal s problemi informatike na področju mest ter z napravicami, povezanimi z medmrežjem, tako imenovanimi IoT. S tehnologijo, ki jo med tem obvladajo že naši otroci. Bi pa bila celotna zgodba veliko manj zanimiva, če ne bi ob pametnih mestih (ki najbrž niti niso prav zares pametna) govorili tudi o pametnih skupnostih.

Pametne skupnosti?

Če so pametna mesta v nasprotju s pametnimi skupnostmi za gospoda ministra zelo preprosto razumljiva stvar, saj si vsi na telefone želimo namestiti aplikacijo za javni potniški promet, želimo imeti »free wi-fi« na vsakem vogalu mesta in vsak trenutek hočemo preveriti porabo elektrike v gospodinjstvu, pa se pri pametni skupnosti nekoliko zatakne. Ni se treba slepiti. Pri pametnih mestih gre za projekt od zgoraj navzdol. Torej za projekt, pri katerem se interesi kapitala in politike umeščajo v področje življenja v sodobnih mestih, kjer medtem biva že kar 80 odstotkov evropskega prebivalstva. Tudi ne gre pričakovati, da je s »pametno skupnostjo« v projektu vlade mišljen kdo drug, kot pa skupnost interesnih skupin s področja industrije in visokih znanosti. Kar bi »pametne skupnosti« morale predstavljati, so opolnomočeni in v procese organizirano vključeni prebivalci slovenskih mest, torej mi vsi.

Takšne vključujoče pametne skupnosti so »skrivna sestavina«. Tista, ki celotno jed, imenovano pametno mesto, šele naredi užitno. Še preden bomo namreč izdelali aplikacijo za pametne telefone, bi morali vprašati skupnost (torej uporabnike), čemu naj ta služi. Še preden bomo postavili tovarno nadzornih kamer za naša mesta, bi morali vprašati skupnost, ali jih resnično potrebuje. Gre za osnovno razumevanje potreb uporabnikov. Tega pa ga lahko ima le nekdo, ki s skupnostjo, torej z uporabniki, resnično sodeluje. Cilj je torej ustvariti skupnosti ozaveščenih prebivalcev mest, ki bodo pri uresničevanju vizije urbanega sobivanja prihodnosti lahko konstruktivno sodelovali. Na ta način bodo lahko osmislili celoten projekt in zagotovili rezultate, ki jih za svoje letno poročilo potrebuje gospod minister.

Citizen science = vključujoči urbanizem

Waag society, nevladna organizacija iz Amsterdama, že od leta 2014 uspešno izvaja svoj razvojni projekt Smart Citizens Lab, v katerega se na leto vključuje okoli sto posameznikov. Udeleženci programa skupaj z znanstveniki, raziskovalci in oblikovalci soustvarjajo projekte pametnega mesta. Naj naštejemo le nekatere: Smart Kids Lab, Smart Citizens Urban AirQ, Making Sense, Amsterdam Smart Citizen Lab in še mnogi drugi.

FabLab iz Barcelone je nevladna organizacija, ki že več let izvaja skupnostne projekte v programu Smart Citizen. O njem pravijo, da je platforma za ustvarjanje socialnih participativnih procesov v urbanem prostoru. Povezuje podatke, ljudi in znanje, da bi ustvaril središče za razširjanje distribuiranih orodij, namenjenih skupnostnemu razvoju in oblikovanju mesta za in s svojimi prebivalci. FabLab Barcelona z udeleženci programa izdeluje elektronske naprave za raziskave urbanega prostora ter neposredno udeležbo meščanov v urbanem načrtovanju, tako imenovan participatorni urbanizem.


Slika 1: Smart Citizen DIY-senzor za raziskave urbanega prostora. Foto: Andrej Žižek

V tujini lahko brez težav najdemo projekte, ki neodvisno in v okviru lastnih finančnih zmožnosti ter od spodaj navzgor ustvarjajo pametne skupnosti na drugačen način, kot se je tega lotila slovenska vlada.

Slovenske izkušnje

V mariborskem Citilabu od leta 2015 skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami, aktivnimi na področju urbanega razvoja, sodelujemo pri podobnih projektih pametne skupnosti. Na prvem slovenskem Urbanem Hekatonu smo leta 2015 prikazali obseg in možnosti uporabe obstoječih podatkovnih baz za namene revitalizacije mariborskega mestnega centra.

Na tem dogodku je Univerza iz Maribora prvič javno predstavila natančne meritve vpliva zapiranja mestnega jedra za avtomobilski promet na druge mestne prometnice. V skupnem projektu je bilo demonstrirano, da so računalniške simulacije, ki so v preteklosti bile uporabljene za načrtovanje mestne prometne mreže, posredovale napačne projekcije prometnih tokov. Z natančnimi elektronskimi meritvami v času evropskega tedna mobilnosti so tako bili prvič pridobljeni realni podatki o prometnih tokovih, ki so pokazali, da je umik motornega prometa iz historičnega mestnega centra možen.

Leta 2015 smo skupaj z udeleženci projekta KreatorLab (prvega slovenskega fabrikacijskega laboratorija) izvedli lastne meritve onesnaženosti zraka v mariborskem mestnem središču ter pokazali nedovoljeno onesnaževanje urbanega prostora zaradi preobremenjenosti z motornim prometom.


Slika 2: DIY-senzor za prejemanje in oddajanje podatkov o urbanem prostoru. Citilab, Maribor 2015.
Foto: Andrej Žižek

V okviru projekta SmartCityLabs smo od lani z udeleženci zelo aktivni pri projektu elektronskega štetja kolesarjev in pešcev na kritičnih točkah v mestu in prikazu njihovega števila v javnem prostoru z nameščenimi svetlobnimi tablami. Le s promocijo kolesarjenja in zavedanjem, da je število kolesarjev v mestu že doseglo prelomno točko, bomo lahko spodbudili odločevalce k sprejemanju pravilnih odločitev pri urejanju javnih in prometnih površin.

Pametne skupnosti za pametno odločanje


Pametne skupnosti tako v naši državi obstajajo že nekaj časa in so nastale na pravilen način. So samorasle in opolnomočene z lastnimi izkušnjami ter oplemenitene z globalnim znanjem. V bližnji prihodnosti bodo prav te pametne skupnosti z dostopom do relevantnih podatkov aktivno (so)oblikovale urbano politiko in razvoj javnega prostora v mestih. Mesto bodo oblikovale v interesu in skladno s potrebami njegovih prebivalcev. Predvsem v smeri zdravega okolja, povezane aktivne družbe ter neodvisno od interesov kapitala. To pa je razvoj, ki se v nobenem primeru ne more zgoditi prehitro.

Andrej Žižek
CITILAB, Zavod za razvoj kreativnih tehnologij Maribor
www.citilab.si