Znanje za fleksibilnost v negotovi prihodnosti

Ljubljana – Internacionalizacija je eden ključnih ciljev slovenskega visokega šolstva. Še zlasti je pomemben del, ki poteka na domačih institucijah z domačimi profesorji in študenti. O tem smo se pogovarjali z Josom Beelenom, profesorjem na univerzi v Amsterdamu in predsednikom skupine za internacionalizacijo doma pri evropskem združenju za internacionalizacijo izobraževanja.

Poudarjate koncept internacionalizacije doma. Kaj imate s tem v mislih?

Koncept je relativno nov, pojavil se je leta 2000, del izobraževalne politike Evropske unije pa je od predlani. Pomembno je, da študenti dobijo tiste veščine in znanje, ki jih potrebujejo, da bodo lahko uspešni profesionalci in tudi državljani, na domači instituciji. Študij mora prinašati koristi vsem, tudi tistim, ki ne odidejo na izmenjavo v tujino. Teh je malo. Zato je ključno vprašanje, kako doma ustvariti okolje, da bodo študenti pridobili vse potrebne kompetence.

Kako?

Splošnega odgovora ni. Če govorimo o študiju podjetništva, to pomeni sodelovanje z mednarodnimi podjetji. Pri socialnem delu pa se, čeprav so uporabniki teh storitev iz iste države, lahko primerja, katero literaturo uporabljajo profesorji te stroke v tujini, kakšno je njihovo stališče do razvoja discipline, kaj je na tem področju vedno bolj pomembno, kakšna znanja študentov so nujna.

Torej so v ospredju domači profesorji in študenti ter ne govorimo nujno o tujcih?

Želimo si gostujočih profesorjev, sodelovanja s tujimi študenti po spletu. Ne gre zgolj za e-learning, ampak za sodelovanje pri skupnih nalogah. Lahko se vključijo tudi različne kulturne skupine, ki so že tako in tako prisotne v posamezni družbi. Pomembni sta medkulturna in mednarodna dimenzija v izobraževalnem procesu.

Je internacionalizacija doma nujni pogoj za internacionalizacijo v širšem smislu?

Univerze so že internacionalizirane na področju raziskovanja, ne pa pri učenju in poučevanju. Raziskovanje smo vedno bolj cenili kot poučevanje. Toda to se zdaj spreminja, saj je tudi po mnenju evropskih univerz poučevanje danes veliko pomembnejše, kot je bilo pred desetimi leti. Potencial internacionalizacije doma je za Slovenijo kot majhno državo, ki mora tudi zato biti še bolj odprta za preostali svet, zelo velik.

Kaj je prvi korak, ki ga morajo storiti univerze?

Koristno je zapisati to kot cilj v strategijo univerze, a samo to rezultata ne bo prineslo. Osredotočiti se morajo na prakso, kako cilj prenesti v študijske programe. Proces poteka od spodaj navzgor. Pri tem morajo akademiki biti deležni podpore.

Kakšne?

Treba je jasno definirati, kakšen mora biti učni izid – kaj si sploh želimo, da se študenti naučijo. Treba je vprašati profesorje, saj so oni specialisti za posamezna področja. Ko se jaz o tem pogovarjam z njimi, nimam odgovora, temveč jih kot strokovnjake sprašujem in tako pomagam zapisati tisto, kar sami v resnici že poznajo. Predvsem je pomembna osredotočenost na prihodnost. Najprej je treba določiti, kaj je naš cilj, nato kako ga bomo dosegli.

Kakšne koristi prinaša internacionalizacija doma?

Ključno korist imajo študenti. Toda veliko lahko pridobijo tudi profesorji. Poučevanje zanje postane izziv in bolj zanimivo. Sodelovanje z mednarodnimi partnerji omogoča izmenjavo izkušenj.

V visokem šolstvu primanjkuje sredstev. Koliko jih je potrebnih za internacionalizacijo doma?

Moja izkušnja je, da za internacionalizacijo doma potrebujemo manj sredstev, kot ljudje pričakujejo. Ampak dokler ni jasno, o čem se sploh pogovarjamo oziroma kaj sploh moramo oziroma želimo narediti, se to prikaže kot zapleteno, da je že to opravičilo, zakaj ne niti začeti.

Novosti se pogosto bojimo ...

Ni vzroka za strah, saj lahko vsak razvije svoj način, ni tega, kaj je prav in kaj ne. Ključno je, da imajo institucije v mislih usmerjenost v prihodnost ­– kaj morajo znati študenti, da bi bili sposobni delati v negotovi prihodnosti. Da bodo dovolj fleksibilni v okolju, ko ne vemo, kam stvari grejo. To je morda nekaj, s čimer se bodo morali kmalu spopasti tudi akademiki.

Kaj je glavna napaka, ki jo običajno naredijo univerze?

Zapisati internacionalizacijo doma kot cilj univerze in misliti, da se bo zgodila. Prav tako ni dovolj dodati neki predmet, ki bo na voljo le nekaj študentom. Biti moraš kritičen, kaj počneš, in ves čas spremljati, ali dejavnosti dosegajo svoj cilj.