Tiskane izdaje
Test otroških plenic je eden izmed tistih, po katerem so starši najpogosteje spraševali. Kot poudarjajo na ZPS, jih je zanimalo, kako kakovostne lahko kupimo v naših trgovinah, ali so plenice s trgovsko znamko vredne zaupanja pa tudi ali res drži urbani mit, da so v (zahodni) tujini kupljene plenice bolj učinkovite od naših.
Potrošniške organizacije so združile moči in preizkusile 84 različnih modelov plenic, 11 smo jih poslali iz Slovenije, 17 izmed testiranih vzorcev pa jih potrošniki najdejo tudi na slovenskih trgovskih policah.
Na testu so preverili kakovost plenic velikosti 4 (pogosto označene tudi kot maxi), ki so najbolj uporabljane, saj so namenjene otrokom med devetimi meseci in dvema letoma starosti, za katere so za eno odšteli od 13 do 28 centov.
Pri testiranju so bili še dodatno pozorni na vsebnost kemikalij. Izkazalo se je namreč, da se tudi v plenicah lahko pojavijo rakotvorni policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO oziroma z angleško kratico PAH) − predvsem v elastičnih delih (okrog nog) ter v zaponkah na sprednjem in zadnjem delu plenic, k sreči pa ne tudi na vpojnem delu.
Da so plenice zanimiva tema, je dokazalo tudi več kot 2500 potrošnikov (večinoma, pričakovano, potrošnic), ki so izpolnili anketo ZPS glede uporabe plenic. V povprečju jih vsak dan zamenjajo šest, kar pomeni zelo konkreten strošek, ki lahko preseže tudi 50 evrov na mesec.
V povprečju torej starši zamenjajo tudi več kot 2000 plenic na leto med 4500 in 6000 plenic v času, ko jih otrok potrebuje. Številka je ogromna in pomeni, da bi plenice, zložene druga na drugo, v višino merile skoraj 60 metrov, oziroma toliko kot sta visoka dva stolpiča na Trgu republike v Ljubljani.
Torej, katere izbrati!?
»Povprečna ocena vseh 84 preizkušenih plenic je dobrih 63 odstotkov (najvišja ocena na testu plenic je bila 80 odstotkov), kar je zgolj odstotno točko več od povprečne ocene vzorcev, ki smo jih poslali iz Slovenije.
Ta podatek lahko že razkrije, da so plenice iz slovenskih trgovin zelo podobne kakovosti, še posebej če vemo, da so tudi druge potrošniške organizacije na test poslale modele, ki so v posameznih državah najbolj prodajani,« je predstavil skupne ocene plenic na testu Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodal: »Za primer lahko vzamemo tri Pampersove plenice, med njimi sta modela Baby Dry in Active Fit, izdelana v Nemčiji, Active Baby Dry pa na Poljskem, kjer razlike v učinkovitosti tako rekoč ni − so pa 'poljske' plenice najcenejše med temi tremi.«
Se pravi, da so plenice iz slovenskih trgovin po kakovosti zelo podobne tistim iz zahodnoevropskih držav.
Kaj pa kemikalije?
Da bi dobili pravo sliko kakovosti plenic, so test razdelili v laboratorijski in praktični del. V laboratoriju so preverili vpojnost plenic, in sicer hitrost vpijanja, morebitno uhajanje tekočine in občutek vlažnosti oziroma ostanek tekočine na površini plenice, ki se stika z ritko.
»Dodatno smo se odločili še za test, s katerim smo preverili, ali plenice predvsem na zaponki vsebujejo nevarne kemikalije iz skupine policikličnih aromatičnih ogljikovodikov. Izkazalo se je, da je le dobra tretjina plenic brez kakršnih koli sledi kemikalij,« je izpostavil Boštjan Okorn in dodal: »Potrošniške organizacije si prizadevamo, da bi bili izdelki, namenjeni otrokom, popolnoma brez škodljivih kemikalij. Plenice, ki jih otrok nosi ves dan v stiku s kožo, so še posebej kritičen izdelek, pri katerem kemikalij preprosto ne bi smeli niti pričakovati. Sledi kemikalij smo na testu sicer našli zgolj na zapiralnem delu, ki ni v neposrednem stiku s kožo, a glede na to, da gre za otroka in izdelek, ki je vseskozi v stiku z njim, smo z znižanjem ocene kaznovali vse plenice, pri katerih smo izmerili skupaj več kot 0,75 miligrama na kilogram policikličnih aromatičnih ogljikovodikov.«
Na ZPS pa tudi opozarjajo, naj vas ne zavedejo napisi »klinično preizkušeno«, »dermatološko preizkušeno«, saj ne povedo ničesar o kakovosti plenic.
Testirali so tudi starši
Test plenic so izvedli v laboratoriju, vzorce pa so preizkusili tudi starši. »Očitno so laboratorijski preizkusi bolj zahtevni (ali pa starši bolj prizanesljivi), saj je pri večini plenic ocena iz laboratorija eno stopnjo nižja kot tista pri praktičnem testu.
Večina plenic je v laboratoriju dobila zgolj povprečno oceno, pri starših pa dobro,« je še omenil Boštjan Okorn in dodal: Drugi del testa je bil namreč bolj praktičen: med potrošnike smo razdelili plenice in jih prosili, da jih ocenijo med vsakdanjo uporabo.
Med drugim so potrošniki ocenili:
* način nameščanja plenice,
* kakovost zapore (ali se je plenica sama odpela),
* kako se plenica prilega telesu,
* vpojnost čez dan,
*vpojnost čez noč.
Prav tako pa so zapisali svoje mnenje o zračnosti plenice in jih obvestili, če so na otrokovi ritki opazili kakršno koli spremembo kože (rdečica, pike ...).
»Izkazalo se je, da so se nekatere plenice dobro odrezale v laboratoriju (ne spuščajo, dobro vpijajo ...), a so prejele slabšo oceno v praksi. Glede na to, da je praktični del izjemno pomemben, smo prepričani, da bo marsikateri uporabnik plenic sklenil kompromis med kakovostjo in uporabnostjo.«
