Breda Kutin: Če ničesar več ne naredim, smo pustili velik pečat

Ljubljana – Zveza potrošnikov Slovenije bo jutrišnji jubilej, 25-letnico obstoja, praznovala delavno. V Cankarjevem domu je organizirala mednarodno okroglo mizo o trgovinskem sporazumu med ZDA in Evropsko unijo (TTIP). Tema je v središču pozornosti evropskih potrošniških organizacij, saj bi sporazum lahko ogrozil raven varstva potrošnikov tostran Atlantika.

Evropska komisija obljublja nasprotno. Dejstva – samo za primer: v ZDA je v izdelkih splošne rabe prepovedanih le 11 kemikalij, v EU pa kar 1328 – pa napotujejo k previdnosti, zlasti na področju hrane in varstva osebnih podatkov. Ključno odprto vprašanje v zvezi s sporazumom je uvedba mehanizma za reševanje sporov ISDS; pogajalci ga želijo ohraniti, potrošniške organizacije pa bi ga rade umaknile, ker ogroža pravico držav do sprejemanja zakonodaje in urejanja javnih politik. Na okrogli mizi, ki bo v prvi plan postavila slovenskega oziroma evropskega potrošnika, bo v ugledni družbi tudi naša tokratna sogovornica, direktorica krovne Evropske potrošniške organizacije BEUC Monique Goyens.

Leta izrednih razmer

Še beseda o jubilantu: Zveza potrošnikov Slovenije je praktično celotno četrtstoletno obdobje delala, kot pravi Breda Kutin, nekako v izrednih razmerah. Največ podpore in razumevanja je bila deležna v začetnem obdobju, razvila je potrošniško svetovanje, primerjalno testiranje, v zakonodajnih razpravah je zagovarjala glas potrošnikov, že v prvem letu delovanja pa je začela izdajati potrošniško revijo Vip. Drugo dobro obdobje je bilo uvajanje evra in spremljanje cen, kjer je podpora države dala zelo dobre rezultate.

»Za razliko od drugih držav EU je v Sloveniji varstvo potrošnikov postavil nevladni sektor, ne država. Oblikovali smo globalni evropsko naravnani model varstva potrošnikov, izhodišča za zakon o varstvu potrošnikov, lobirali za ustanovitev urada, ki so ga nato ukinili, ker ni opravljal svoje funkcije. A sčasoma je ZPS kot neodvisna nevladna potrošniška organizacija postala moteč element zaradi previsokih standardov in preveč zahtevnega dela,« pravi Kutinova.

Na začetku so se financirali projektno, razpisi so nenehno zamujali, leta 98 je bila razpisana prva koncesija. A delež, ki je – ob iztržku od članarine in tujih projektov – prihajal iz proračuna, je bil čedalje manjši. Polena pod noge je ZPS dobivala od »konkurentov«, ki so tekmovali za javni denar, politika je ni podprla zaradi neodvisne drže, za državne birokrate je bila prenaporna. Prevzeli so brezplačno potrošniško svetovanje in država je nehala podpirati potrošniško revijo ter nazadnje prevzela še Evropski potrošniški center. Vse v nasprotju z zavezami v parlamentu potrjene strategije varstva potrošnikov.

Feniks iz pepela

»Zdaj smo tretje leto brez javnega denarja, a revija je na tem, da se bo začela živeti sama. Drastično smo znižali stroške, skrčili obseg, a izboljšali vsebino, tako da zaradi tega nismo zgubili članstva. Lani smo zrasli za skoraj 25 odstotkov, število članov je okoli 9000, in se izkazali s kampanjo skupinske zamenjave dobavitelja,« je zadovoljna Breda Kutin.

Vse moči usmerja v pridobivanje članstva, saj meni, da je večina potrošnikov sposobna plačati po evro na teden, ker z nasveti in informacijami, ki jih prinaša revija, pridobijo oprijemljive in lahko tudi veliko večje koristi. Ob jubileju je revija Vip dobila novo ime: ZPStest. Zato, pravijo, ker poudarja testiranje, ki je za člane v reviji najbolj zanimivo.

»Če ničesar več ne naredim, smo pustili velik pečat,« pravi Breda Kutin, a v isti sapi že stresa iz rokava nove ideje in izzive.

Monique Goyens: Nevladni sektor zna bolje

Krovna evropska potrošniška organizacija BEUC zastopa interese potrošnikov oziroma članskih nacionalnih potrošniških organizacij pri oblikovanju politike varstva potrošnikov na evropski ravni. Zveza potrošnikov Slovenije je njena članica že od leta 1995, predsednica ZPS Breda Kutin pa je že dolga leta v vodstvu BEUC in deluje tudi kot ekspert za Srednjo in Vzhodno Evropo.

Generalna direktorica BEUC Monique Goyens dobro pozna delo slovenske potrošniške organizacije in je seznanjena z izzivi in težavami slovenskih potrošnikov. Kot pravi, je za BEUC ključnega pomena, da se varstvo potrošnikov v članicah EU resnici izvaja; še tako dobri zakoni in pravice potrošnikov so zaman, če jih država ni sposobna udejanjiti prek svojih organov in tudi prek neodvisnih nevladnih potrošniških organizacij, ki so »potrošniški psi čuvaji«. A v to mora investirati. Zaradi gospodarske krize pogosto poreže prav sredstva za varstvo potrošnikov – čeprav bi z njimi prispevala k utrjevanju zaupanja potrošnikov in na ta način spodbujala gospodarsko rast. Zato bi morale po mnenju sogovornice države finančno spodbujati močno potrošniško svetovanje in informiranje, pa tudi nadzor in sankcioniranje kršitev.

V Sloveniji je to obrnjeno na glavo: v zadnjih letih je država prevzela nekaj ključnih funkcij, ki jih je pred tem dolgo in uspešno upravljala civilna družba. Ministrstvo, pristojno za potrošnike, opravlja brezplačno potrošniško svetovanje in gosti EPC namesto Zveze potrošnikov Slovenije, ki je za svoje delo prejela najvišje ocene evropske komisije. Ali ni  to v nasprotju z načeli EU, po katerih naj bi država svetovanje, informiranje in podobne funkcije prenesla na nevladne potrošniške organizacije?

Svetovanje potrošnikom zahteva dovolj strokovnega znanja in izkušenj. Oboje se je skozi leta sistematično zbiralo v potrošniških organizacijah, ki se povsem osredotočajo na delo v korist potrošnikov, svetovanje, informiranje. Zato menim, da bi bil stroškovno bolj učinkovit model, če bi vlada prenesla svetovanje potrošnikom nazaj na potrošniške organizacije in ga seveda finančno podprla.

Koliko za varstvo potrošnikov namenja Evropska komisija?

BEUC kot krovna potrošniška organizacija iz proračuna prejme po 1,4 milijona evrov na leto, v proračunu EU pa žal ni več sredstev za nacionalne potrošniške organizacije.

Ali lahko potrošnik pričakuje, da bo nasvet in informacijo dobil zastonj, ali bi ga bilo treba spodbuditi, da bo za to tudi sam kaj prispeval? Zakaj je pomembno, da imajo potrošniki neodvisno potrošniško organizacijo?

Seveda je vsak nacionalni sistem drugačen. Opažamo, da digitalizacija zahteva tudi od potrošniških organizacij, da novemu trendu prilagodijo svoj poslovni model. Mlade generacije pač ne naročajo tiskanih revij, ampak iščejo informacije, ki jih potrebujejo, po spletu. Vendar pa ne smemo pozabiti, da je osebno svetovanje in pomoč, na primer prek akcij skupinske zamenjave dobavitelja, velika prednost, ki jo lahko zagotovi le potrošniška organizacija.
V mnogih državah potrošniške organizacije prejemajo sredstva iz državnega proračuna, saj je dokazano, da je treba uravnotežiti gospodarsko moč podjetij s pomočjo potrošnikom kot stranki s šibkejšo pogajalsko pozicijo. Močno potrošniško gibanje prispeva k izboljšanju zakonodaje ter obveščenosti in ozaveščenosti potrošnikov, s tem pa k učinkovitejšemu tržnemu gospodarstvu. Neodvisne potrošniške organizacije so kanal, prek katerega lahko potrošniki izrazijo svoja pričakovanja, potrebe, pritožbe, tako vplivajo na zakonodajo in hkrati pripomorejo k odpravi tržnih motenj.

Kako BEUC ocenjuje delo in potencial Zveze potrošnikov Slovenije?

ZPS je ena izmed najbolj aktivnih organizacij iz držav članic, ki so se nedavno pridružile EU. Organizacija je zgradila močno podobo strokovnosti in etičnosti in je zagotovo močan zagovornik pravic slovenskega potrošnika. Njeno vodstvo, strokovnjaki in podporno osebje so zelo predani in so se odločno upirali številnim težavam, ki so jih zadele – neodvisno od kakovosti njihovega dela. Želimo si, da bi ZPS še naprej rastla in krepila svojo vodilno vlogo v varstvu potrošnikov, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v regiji.

ZPS finančno pomagajo prebroditi najhujše težave tuje potrošniške organizacije, tudi BEUC. Zakaj?

Zveza je razvila edinstvene spretnosti, verodostojnost in strokovno znanje v regiji. BEUC in njeni člani se zelo trudijo, da to znanje ne bo ogroženo zaradi razlogov, na katere ZPS ne more vplivati. Zato smo razvili shemo podpore, ki je običajen izraz solidarnosti znotraj potrošniškega gibanja. Splošna strategija BEUC predvideva tudi podporo potrošniškim organizacijam v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi, da razvijejo svojo gospodarsko in finančno vzdržnost.