Tiskane izdaje
Se spomnite škandala s konjskim mesom v lazanjah in drugih izdelkih z govejim mesom izpred štirih let? Razen gnusa pri ljudeh ni sprožil drugih neželenih učinkov, čeprav so v izdelkih pristali tudi odsluženi dirkalni konji, polni steroidov in drugih nedovoljenih zdravil.
Povsem drugače se je končala zgodba potvarjanja kakovosti mleka z dodajanjem rakotvornega melamina, zaradi katerega se je na Kitajskem zastrupilo več kot 50.000 otrok, štirje so celo umrli. To sta le najodmevnejši goljufiji na področju hrane v zadnjih letih, številne manjše kot mrtve ribe na površje izplavajo tako rekoč vsak dan. Največ jih je povezanih z industrijsko proizvodnjo živil, kar govori o dolgoročni nevzdržnosti takšnega modela pridelave hrane.
Afera Šibko meso
Sredi marca je Evropo dosegla novica o aferi z goljufijami na področju pridelave in trgovanja s perutninskim in govejim mesom v Braziliji, največji proizvajalki in izvoznici mesa. Tamkajšnje oblasti so v operaciji z biblijskim imenom »Šibko meso«, ki je potekala dve leti, razkrinkale hude nepravilnosti in goljufije v proizvodnji perutninskega in govejega mesa, v katere so bili vpleteni tamkajšnje kmetijsko ministrstvo in 21 obratov za pakiranje mesa, štirje so bili registrirani tudi za izvoz v EU.
Doslej je bilo zaradi vpletenosti v afero odpuščenih 33 uradnikov, tudi inšpektorjev za varno hrano. Ti so v zameno za izdajo potrdil o ustreznosti mesa za prehrano in izvoz prejemali podkupnine od podjetij za pakiranje mesa, med katerimi sta tudi največja svetovna izvoznika govedine in perutnine JBS in BRF. V njunih podjetjih so počeli marsikaj: podkupovali inšpektorje, da so se izognili sanitarnim pregledom, namerno distribuirali meso, okuženo s salmonelo, gnijoče meso »osveževali« s kemikalijami, povečevali težo mesa z vbrizgavanjem vode in vsebnost beljakovin z dodajanjem sojinih, vendar tega na deklaraciji niso navedli.
Brazilske oblasti so afero hotele utišati, vendar je hitro dobila mednarodne razsežnosti. Evropska unija, Kitajska in Južna Koreja so začasno omejile uvoz brazilskega mesa, pridružili so se jim še Čile, Urugvaj, Egipt, Panama in Mehika, vendar so ga Kitajska, Čile in Egipt konec marca ponovno sprostili. O aferi so na rednem zasedanju sveta EU v začetku aprila razpravljali tudi ministri za kmetijstvo in ribištvo, ki so podprli napoved, da se bodo pošiljke govedine in perutnine iz Brazilije posebej natančno pregledovale.
Italija, raj za prehranske goljufe
Prehranske goljufije z vseh delov sveta v mesečnih poročili spremlja tudi Skupno raziskovalno središče evropske komisije (JRC). Kratki opisi se berejo kot izhodišče napete kriminalke, v kateri so slabi fantje nemalokrat člani dobro organiziranih kriminalnih združb, žrtve pa večinoma nič hudega sluteči potrošniki.
V prvih treh mesecih tega leta so največ goljufij, slabo tretjino vseh, odkrili v Italiji. To bi nas moralo skrbeti, saj je Italija po zadnjih podatkih tudi ena od treh največjih uvoznic hrane v Slovenijo. Leta 2013 smo iz nje uvozili deset odstotkov vse hrane, ki smo jo potrošili, oziroma 126.000 ton, takoj za vodilno Madžarsko in Avstrijo. Italija se razširjenosti prehranskih goljufij zaveda in je organizirala posebno enoto za njiihovo ugotavljanje, ki poleg inšpektorjev za hrano vključuje policiste. Enota pri svojem delu uporablja policijske preiskovalne metode, združene z uradnim inšpekcijskim nadzorom, in uspešno odkriva goljufije živilcev. Posebne preiskovalne enote so ustanovile tudi nekatere druge države.
In kaj so v prvih treh mesecih letošnjega leta odkrili italijanski prehranski karabinjerji? V Pescari so na podlagi anonimne prijave zasačili lastnika verige diskontnih trgovin, ki je ponarejal mocarelo. Na »kraju zločina« so našli etikete uglednega proizvajalca mlečnih izdelkov in mleko od drugih proizvajalcev. Finančna policija v Caserti je v okviru operacije Aristeo razkrila veliko goljufijo pri proizvodnji bivolje mocarele z zaščiteno geografsko označbo porekla. Našla je polno cisterno delno sesirjenega mleka, ki so mu poskušali povrniti svežino z dodajanjem natrijevega hidroksida. Nato je odkrila, da so proizvajalci omenjene mocarele namesto bivoljega mleka uporabljali navadno kravje, sir provolone, ki so ga prav tako izdelovali, pa so dimili z ostanki potiskane kartonske embalaže in reklamnih letakov, ki so vsebovali lepilo.
Oblasti v devetih italijanskih pokrajinah preiskujejo sektor proizvodnje pršutov, zlasti tistih z zaščitenima geografskima označbama San Daniele in Parma. 30 oseb je že osumljenih uporabe neprimernih živali za proizvodnjo pršuta in ponarejanja dokumentov, s katerimi so hotele zagotoviti sledljivost mesa.
Očrnjeni ugled oznake Made in Italy
Tudi znak »Made in Italy« in italijanska zastava na izdelku nista popolno zagotovilo, da je živilo pristno italijansko. Pomenita lahko samo kraj proizvodnje ali tradicionalni postopek pridelave, opozarjajo pobudniki kampanje Made in Italy, ki želijo povrniti zaupanje v blagovno znamko, nekdaj zagotovilo visoke kakovosti. Med drugim so razvili aplikacijo za pametne telefone, ki bo kupcem pomagala najti »originalna« italijanska živila s skeniranjem črtne kode.
V Italiji je z oznakami iz različnih shem kakovosti zaščitenih 221 prehranskih izdelkov, ki so pogosto tarča različnih goljufivih taktik. Marca, denimo, so inšpektorji za prehranske goljufije v vinski kleti blizu mesta Govone zasegli 5000 steklenic vrhunskih vin, med njimi vina z zaščitenim geografskim poreklom Barolo, in v preiskavi našli na tisoče ponarejenih deklaracij v vrednosti več deset tisoč evrov. S testi bodo naknadno ugotovili poreklo prodanega vina.
Zavajanje s poreklom so odkrili tudi pri trgovanju s paradižniki, navaja februarsko poročilo JRC. Preiskovalci so našli dokaze, da je 200 ton paradižnikov, ki so z ladjo prispeli v pristanišče Bari, prišlo iz Albanije, del pošiljke pa je bil nato preusmerjen k veletrgovcu s sadjem in zelenjavo za Sicilijo, ki je paradižnike nameraval zmešati z domačimi, sicilijanskimi. V istem mesecu je italijanska policija aretirala 12 oseb, povezanih z mafijo, ki so obtožene prodaje cenenega oljčnega olja v ZDA. Olje iz oljčnih tropin, ki so ostanek pri stiskanju olivnega olja, pomešan s topili, so izvažale čez lužo, mu tam spremenile oznako v »ekstra deviško«, ki jo lahko nosi le olivno olje najvišje kakovosti, in postavile temu primerno višjo ceno.
Barvanje tune, industrija, vredna 200 milijonov evrov
Pri ribah in morskih sadežih se goljufa predvsem z brisanjem sledi za nezakonitim ulovom, s sledljivostjo na splošno in svežino. V skladišču blizu Huelve v španski pokrajini Andaluziji so v začetku februarja zasegli 1300 kilogramov neoznačenih hobotnic, inšpektorji za hrano pa ta sektor odtlej podrobneje nadzorujejo. Štiriletna raziskava, ki jo je opravila Univerza v Los Angelesu, je pokazala, da je napačno označenih skoraj polovica rib, ki jih strežejo v 26 restavracijah s sušijem v tem ameriškem mestu. Na otoku St. Martin na Karibih, ki si ga upravno delita Francija in Nizozemska, pa so v več ribjih izdelkih našli ostanke mesa ogrožene vrste morskih psov, ki jih je prepovedano loviti. Meso je verjetno prišlo iz Azije, kjer morske pse lovijo zaradi kulinarične »specialitete«, juhe iz njihove plavuti.
Najnovejša goljufija z ribjimi izdelki je barvanje tune, ki je že preraslo v industrijo. Tunino rjavkaste barve, ki nakazuje, da riba ni sveža, v postopku, podobnem dimljenju mesa, pobarvajo s fermentiranimi ekstrakti zelenjave, prepojenimi z nitriti, in ji s tem povrnejo rdečo barvo. Potrošniki za nakup »osvežene« tune na leto odštejejo 200 milijonov evrov, evropska skupina za preprečevanje goljufij in sektor ribištva pa se trudita to preprečiti.
Še kar vleče se škandal s konjskim mesom. Državni svet na Nizozemskem je nevladni organizaciji Foodwatch dovolil javno objavo vseh nosilcev živilske dejavnosti, ki so pod oznako goveje meso prodajali izdelke, v katerih je bilo prisotno tudi konjsko meso.
V Indiji vsak dan več tisoč zastrupitev s hrano
Če goljufije s hrano v Evropi in ZDA zgledno uspevajo, so drugi deli sveta, zlasti Azija z Indijo in Kitajsko, pravi tematski park zanje. Raziskava uradnega laboratorija za testiranje hrane v indijski zvezni državi Kerala je pokazala, da je vsak peti pakirani živilski izdelek napačno označen ali ponarejen, zaradi česar se vsak dan zastrupi in umre več tisoč ljudi. Indijski parlament je vladi predlagal zaostritev zaporne kazni na dosmrtno ječo za trgovce, poslovneže in lastnike trgovin, ki so namerno prodajali ponarejena živila, zaradi česar so posredno odgovorni za smrt svojih kupcev.
V Pekingu pa je tamkajšnja zveza potrošnikov na začetku februarja izvedla vzorčenje vin, na prodaj po spletu, in pri dveh vzorcih odkrila, da ne vsebujeta rastlinskih barvil, kar pomeni, da je bilo vino ponarejeno.
