Tiskane izdaje
Gotovina: Prednost plačevanja z gotovino je v tem, da boste natančno vedeli, koliko denarja nameravate porabiti in koliko ga lahko. Izognete se spontanim nakupom, morda pa si prislužite tudi kakšen gotovinski popust.
Debetna kartica (Karanta, Maestro): Primerna je za vsakodnevno plačevanje, pa tudi za večje nakupe in za dviganje gotovine. Denar se z računa takoj prenese k trgovcu. Nadomestilo za dvig gotovine je tu najugodnejše - dvig na bankomatu lastne banke je vedno brezplačen, na bankomatih drugih bank pa večinoma stane okrog pol evra. Izjeme so Sparkasse, banka BKS, Delavska hranilnica, Deželna banka Slovenije in Sberbank, ki nadomestila za dvige na vseh bankomatih v evrskem območju ne zaračunavajo.
Kartica z odloženim plačilom: Pravimo ji kar kreditna kartica (MasterCard, Visa). Primerna je za tiste, ki denar že imajo oziroma ga bodo imeli na računu takrat, ko bo plačilo zapadlo. Dobijo jo tisti z redno zaposlitvijo, drugi pa le opcijsko, po dogovoru. Banka v dogovoru s komitentom odtegne denar z bančnega računa vedno na isti dan v mesecu za preteklo obdobje. Letna članarina znaša od 12 do 27 evrov. ZPS odsvetuje potrošnikom, da bi s to kartico dvigovali gotovino na bankomatih, saj jih to lahko stane 10 evrov in več. Je pa (skoraj) nujna za spletno nakupovanje, kjer praviloma z debetno kartico ni možno plačati. Koristno pri tem je, da je na spletu ponudba širša, cene pa nižje.
Predplačniška kartica: Deluje tako, da nanjo naložite denar in jo uporabljate v okviru tega zneska. Zelo je primerna za otroke in mladostnike, ki z njo lažje nadzorujejo svoje izdatke, še posebej, če bodo šli za novo leto »po svoje«. Če je ukradena, je izguba zgolj v višini dobroimetja. Banke (Banka Koper, Gorenjska banka, NKBM) in drugi ponudniki (SmartPayCard in Paysafecard) jo dodelijo tudi tistim, ki nimajo redne zaposlitve. Najugodnejše predplačniške kartice po informacijah ZPS ponujata Banka Koper in NKBM. Z njo se plačuje na prodajnih mestih in tudi na spletu. Članarina stane okrog 10 evrov za čas veljavnosti, ki je običajno 4 leta, nekateri ponudniki pa zaračunajo tudi polnjenje kartice. Za dvigovanje gotovine ni priporočljiva, saj so nadomestila večja kot pri debetni kartici.
Kredit: Zadolževanje zaradi prazničnih izdatkov ni priporočljivo, četudi banke, zlasti v predprazničnem času, vabijo z atraktivno ponudbo kreditov. V ZPS svetujejo, kako izbrati možnost, ki bo najcenejša, kredit pa bo najlaže odplačati.
Izposojeni znesek naj bo čim manjši
Premislite, na kakšen način si boste denar izposodili in za koliko časa. Redni in izredni limiti ter gotovinski krediti sodijo v standardno bančno ponudbo, pri nekaterih bankah pa lahko dobite tudi obročno ali posojilno kartico.
Limit - redni in izredni: Limit je zelo enostavna oblika zadolževanja, a ima tudi slabo plat. Hitro se lahko zgodi, da postane navada in smo nenehno »v minusu«, na visoke obresti, ki nam jih zaračunava banka, pa kar pozabimo. Če imate neizkoriščen redni limit - običajno nekaj sto evrov - bi moral zadostovati za pokritje zmernih prazničnih izdatkov. Izredni limit naj bo stvar trezne presoje, saj stroški niso majhni. Banka bo določila znesek na podlagi kreditne sposobnosti (največ v trikratni višini povprečnega mesečnega dohodka). Plača se odobritev, zavarovanje, obresti pa so okoli 8 odstotkov, največja nevarnost pa je, da ga ne boste redno odplačali. Zgolj za obresti za izredni limit v višini 1500 evrov boste morali letno odšteti okrog 160 evrov (izračun iz maja letos). Če se že odločite za izredni limit, ga odplačajte čim prej.
Gotovinski kredit: Manjši gotovinski (potrošniški) kredit je v primerjavi z limitom boljša možnost, saj boste pri kreditu v višini 1500 evrov za leto dni plačali vsaj 20 evrov manj obresti. Obrestne mere za kredite so trenutno nižje kot v preteklosti, a tu so še stroški odobritve in zavarovanja. Prednost kredita pred izrednim limitom je tudi vnaprej določen časovni okvir odplačila, zato je manj nevarnosti za podaljševanje obveznosti. Nespametno je zadolžiti se do konca, nekaj manevrskega prostora naj ostane za nepredvidene izdatke.
Obročna kartica: Z obročno kartico boste račun poravnali v več enakih mesečnih obrokih v prihodnosti. Banke, ki ponujajo kartice s tem načinom odplačevanja (Abanka, Banka Koper, Delavska hranilnica, NKBM in NLB), omogočajo največ v 12, Diners Club pa največ 24 obrokov (z dodatnimi stroški). Če ste komitent ene od teh bank in že imate kartico z odloženim plačilom, ki omogoča tak način plačevanja, je to ugodnejše od drugih načinov. Banka določi največji znesek nakupov, do nekaj tisoč evrov. Na obroke lahko plačujete tam, kjer sprejemajo kartice z odloženim plačilom in večinoma tudi na spletu. Med ali po nakupu (odvisno od banke) se odločite za število obrokov, s katerimi boste poravnali nakup, banka pa vam bo obroke v naslednjih mesecih trgala z bančnega računa. Banka bo znesek nakupa odštela od limita na kartici, z odplačilom vsakega obroka pa se bo limit spet povečal. Če imate 500-evrski limit in opravite nakup za 400 evrov v štirih obrokih, bo limit na kartici do plačila prvega obroka le 100 evrov, povečeval pa se bo s plačilom vsakega novega obroka. Nakup na obroke je praviloma precej ugodnejši od izrednega limita in kredita, še posebej, če tako kartico že imate.
Posojilna kartica: S posojilno kartico boste vsak mesec poravnali le del izdatka, za preostanek pa boste banki plačevali obresti. Višina posojila je odvisna od kreditne sposobnosti, običajno dvakratnik mesečnega dohodka. Kolikšen del posojila boste mesečno odplačevali, se določi v pogodbi z banko. Več kot si boste izposodili in dlje kot boste odplačevali (v manjših deležih), dražje bo poslovanje s posojilno kartico. Posojilna kartica je eden od najdražjih načinov zadolževanja, pa tudi nepregledna, zato uporabe ne priporočamo.
