Ljubljana − Novi čevlji, ki jim je po par dneh odpadel podplat, pulover, ki je po pranju spremenil barvo, skoraj nov avtomobil, ki je obtičal na cesti, ročna ura, ki se kljub menjavi baterije ustavi, TV-zaslon, ki ne uboga daljinca, aparat za peko, ki ne doseže obljubljene temperature ... primerov je tako rekoč neskončno. Kaj lahko stori kupec? Najučinkovitejša pot je uveljavljanje stvarne napake, pravijo v Zvezi potrošnikov Slovenije.
V vseh teh primerih gre za napako na blagu. Kot poudarja Matjaž Jakin iz pravne pisarne Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), je po zakonu o varstvu potrošnikov zanjo odgovoren prodajalec. Seveda ne v nedogled, ampak le, če se napaka pojavi v dveh letih od nakupa novega oziroma v enem letu od nakupa rabljenega izdelka.
Izbira kupec!
Kupec ima za prijavo napake dva meseca časa, izbira pa med štirimi možnostmi: lahko zahteva odpravo napake, vračilo sorazmernega deleža kupnine, zamenjavo blaga z novim brezhibnim izdelkom ali vračilo kupnine. Zadnjega se prodajalci najbolj otepajo, zato je prav, da se potrošniki zavedajo te pravice in suvereno nastopijo. Med omenjenimi možnostmi vsekakor izbira kupec, ne trgovec. Enako velja pri nepravilno opravljenih storitvah.
Kako se bo odzval prodajalec? Lahko da bo zahtevku ugodil. V praksi pa se pogosto dogaja, da prodajalec na to uho noče slišati, sploh če stvarna napaka ni v nebo vpijoča ali če jo je možno pripisati nepravilni uporabi izdelka. Mnogi bi raje preusmerili potrošnika na uporabo garancije. V vsakem primeru pa mora odgovoriti v osmih dneh od prejema zahtevka, tudi če zavrne zahtevek, mora to pisno utemeljiti. Če se ne odzove pravočasno, naj se kupec obrne na Tržni inšpektorat RS, ki bo kršitelja oglobil. Pogoj: kupec mora izrecno navesti, da uveljavlja stvarno napako (ne garancije).
Težave za pultom
Pravila so enopomenska in jasna, v praksi pa se pogosto zatakne. Je lahko razlog za zavrnitev zahtevka, da potrošnik ni shranil računa? Ne, pravijo v ZPS, račun ni obvezen, saj lahko kupec tudi na drug način dokaže, da je blago kupil prav pri določenem prodajalcu. Dokazati pa to mora na primer z bančnim izpiskom, če je plačal s kartico.
Če trgovec prizna napako, a kljub zahtevi kupca noče vrniti kupnine, ampak mu ponuja dobropis, ravna narobe. Kupec naj vztraja, ker dobropis ne šteje kot vračilo kupnine.
Nemara bo prodajalec zahtevku ugodil, a bo poskušal izplačilo kupnine odložiti. Ne bo mu uspelo, če ga bo kupec pozval, naj denar nemudoma vrne. Zakon mu namreč za reklamacijo in ugoditev zahtevku daje le osem dni časa.
Ni vse napaka
Ni pa vse, kar nekomu pri izdelku ni všeč, stvarna napaka, opozarja Jakin. Na to velja opozoriti potrošnike posebej pred množičnimi decembrskimi nakupi daril. Če izdelek obdarovancu ne ustreza, je pa brezhiben, ga prodajalec ni dolžan zamenjati, izstaviti dobropisa ali vrniti kupnine. Vse, kar stori, je le znak njegove dobre volje in poslovnega ugleda.
Pri nakupovanju po spletu pa ZPS opozarja: Če šele naknadno ugotovite, da ste prejeli poškodovan izdelek (v brezhibni embalaži), boste težko dokazali, da je škoda nastala, preden ste izdelek dobili v roke. Zato ob prevzemu natančno preverite pošiljko in jo, če je blago poškodovano, zavrnite − pisno, z obrazložitvijo in fotografijo poškodbe.
Če je potrošnik kako koli v dvomih, najde odgovore na spletni strani www.vemveč.si, ki je ključna informacijska točka javne službe obveščanja in izobraževanja potrošnikov. Tam bo našel tudi brošuro o stvarni napaki ali si natisnil obrazec za uveljavljanje stvarne napake.
Zakaj ne garancija?
Številni potrošniki še vedno ne razločujejo med stvarno napako in garancijo za brezhibno delovanje stvari, prodajalci pa se oklepajo garancije. Logično, saj je uveljavljanje stvarne napake za potrošnika hitrejše in bolj učinkovito, za trgovca pa manj ugodno. Razlike med obema načinoma reklamacije so v naslovnikih (pri garanciji nosi odgovornost predvsem proizvajalec), rokih, obliki povračila. Garancija za brezhibno delovanje je ožja, velja za večinoma tehnične izdelke, navedene v posebnem pravilniku, in za tiste, za katere je bila dana prostovoljno.