Tiskane izdaje
Lanski test lesnih peletov je pokazal precejšnjo stihijo ponudbe na trgu, hkrati pa tudi veliko lakoto potrošnikov po tovrstnih informacijah. Lesni peleti so namreč čedalje bolj zanimiva alternativa kurilnemu olju (ljudje predelujejo oljne peči, saj je ogrevanje z lesom cenejše), posebej uporabni pa so za kurjenje v kaminih. Letos je ZPS skupaj z inštitutom preizkusila 15 vzorcev, in sicer 15-kilogramskih vreč peletov, ki so naprodaj v večjih trgovskih centrih po vsej Sloveniji. Tokrat niso kupovali peletov neposredno pri ponudnikih – v Sloveniji je namreč veliko manjših izdelovalcev –, ampak so se osredotočili na ponudbo, dostopno najširšemu krogu potrošnikov, ki pogosto tudi sami najprej preizkusijo manjše količine kuriva, po nekaj vreč, potem pa nabavijo zimsko zalogo. Cene vzorcev so se gibale med 3,69 in 5,59 evra za vrečo.
Bolje kot lani, a ne dobro
Testirali so kakovost (vsebnost vode, delež pepela, mehansko obstojnost in gostoto nasutja) in označevanje izdelka. Kalorična vrednost, ki sicer najpogosteje zbode v oči potrošnike, je po besedah vodje testiranja pri ZPS Boštjana Okorna manj pomemben element, saj so razlike med izdelki, ki ustrezajo standardom, neznatne.
Na splošno so bili rezultati testa nekoliko boljši kot lani, razloga za zadovoljstvo pa vendarle še ni, je na tiskovni konferenci ZPS poudaril Okorn. Odlično oceno so dobili trije vzorci, dva romunska (edina, ki po vseh merilih spadata v najvišji kakovostni razred − A1) in en hrvaški, namenjen italijanskemu trgu, ki se je zaradi nekaj preveč pepela uvrstil v razred A2. Po kakovosti so izstopali še slovenski peleti Energija narave, a so za malenkost zgrešili najvišjo oceno. Oba izdelka z vrha lestvice (Schweigwerhofer in Forest Premium) zasluženo nosita certifikat, dobavlja pa ju isti proizvajalec iz Romunije.
Štirje neustrezni
Na dnu lestvice so štirje vzorci, ki vsaj po enem kriteriju niso dosegali standarda, zato jih ZPS potrošnikom absolutno odsvetuje. Pri dveh so izmerili premajhno gostoto nasutja, pri enem je ostalo preveč pepela, zadnji pa so bili premalo mehansko obstojni. Na splošno je bila večina vzorcev razvrščenih v razred B, kar po besdah dr. Nike Krajnc z oddelka za gozdno teniko in ekonomiko na Gozadrskem inštitutu Slovenije pomeni, da so bolj kot za kurjenje v pečeh za centralno ogrevanje primerni za uporabo v industrijskih pečeh. Za domačo uporabo strokovnjaki priporočajo pelete iz kakovostnih rezredov A1 in A2.
Kot se je izkazalo na testu, je označevanje še naprej slabo. Večina izdelkov nima niti slovenskega naziva. Opisi so v glavnem v italijanščini, čeprav je izdelek hrvaškega ali bosanskega porekla. Izdelan je, denimo, za italijanski trg, a ga »nekaj pade s tovornjakov« tudi v Sloveniji. Poleg tega na embalaži ni podatkov o kakovostnem razredu, pogosto niti o izvoru lesa. Posamezni vzorci se ponašajo z rezultati lastnih laboratorijskih testov, drugi navajajo številke, ki jih ni mogoče preveriti. Samo trije izdelki pa so bili označeni s certifikati. Za primerjavo: v Nemčiji in Avstriji ima certifikat kar 90 odstotkov proizvajalcev, torej je potrošnikova odločitev o izbiri mnogo lažja.
Najslabši med najdražjimi
Najbolje ocenjeni peleti so bili tudi najdražji, a od drugega mesta naprej cena ni več zagotovilo za kakovost. Na tretjem mestu (zelo dobri) so pristali skoraj najcenješi peleti. Trije vzorci, ki niso opravili testa, so bili dražji od drugega po kakovosti, eden pa le malo pod njim. Na ceno kot kazalnika kakovosti se torej potrošniki tudi v tem primeru ne morejo zanesti. Zato, kot opozarja Boštjan Okorn, je lahko vodilo za nakup certifikat. Tem je, kot so pokazali testi, mogoče zaupati.
Certifikat ima za zdaj samo en slovenski proizvajalec peletov, saj je certificiranje po besedah Nike Krajnc zlasti za manjše proizvajalce to prevelik finančni zalogaj. Zato na Gozdarskem inštitutu Slovenije skupaj z uporabniki iz gospodarstva že razvijajo tržno znamko posebej za Slovenijo. V razmislek pred odločitvijo o kurivu in njegovi učinkovitosti pa strokovnjakinja z inštituta opozarja: »Ni dovolj, da kupimo kakovosten energent, ampak mora biti primeren tudi kotel. Če zanj namenimo tisoč evrov, ne moremo pričakovati, da bo grel enako kot oni za deset tisočakov, čeprav bomo kurili z najboljšim kurivom.«
Test lesnih peletov je delno financiral Gozdarski inštitut Slovenije, zato je v celoti na voljo brezplačno na spletnih straneh www.zps.si.
