Letos v bankrot do 4400 Slovencev?

Sodiščem že zmanjkuje denarja za stroške sodnih postopkov

Objavljeno
07. september 2014 19.33
Božena Križnik, gospodarstvo
Božena Križnik, gospodarstvo

Ljubljana – Osebne stečaje lahko opazujemo z dveh zornih kotov: kot rešilni obroč za ljudi, ki so zabredli v finančne težave, da se razbremenijo dolgov in začno živeti znova, ali kot proračunski strošek in ne vedno upravičeno socializacijo izgub, ki jih zakrivijo posamezniki.

Še pred nekaj leti je bil stečaj podjetja prej izjema kot pravilo, osebni stečaj pa nepojmljiva eksotika. Danes smo na točki, ko bo po ocenah vrhovnega sodišča v osebni stečaj samo letos zabredlo že 4400 Slovencev! Lahko se torej zgodi že povprečnemu državljanu.

Pomanjkanje denarja za stroške sodnih postopkov

Število osebnih stečajev je od oktobra 2008, ko je zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ponudil to možnost tudi fizičnim osebam in samostojnim podjetnikom, iz leta v leto zlagoma raslo. Po lanskem nihaju navzdol je letos eksplodiralo. Po podatkih vrhovnega sodišča je bilo v prvih osmih mesecih lani začetih 498 osebnih stečajev, v enakem obdobju letos pa kar 2492! Če se bo trend nadaljeval, je po napovedih istega vira za vse leto pričakovati od 3738 do 4404 začete osebne stečaje, odvisno od načina projekcije.

Je tak razmah posledica čedalje večje bede ljudi, boljšega poznavanja te zakonske možnosti ali pa se je sprožil plaz špekulativnih stečajev, s katerimi se padli podjetniki ali razsipni premožni posamezniki hočejo izogniti poplačilu dolgov? Po besedah Mateje Dobovšek, vodje stečajnega oddelka okrožnega sodišča v Ljubljani, je glavni razlog sprememba zakonodaje iz decembra 2013, po kateri nobenemu dolžniku ni več treba založiti stroškov predujma za začetek stečajnega postopka. Pred tem so dolžniki lahko zaprosili za brezplačno pravno pomoč. Sodišče je preverilo njihovo premoženjsko stanje, in če so izpolnjevali pogoje, je zanje založilo stroške predujma v višini okoli 2000 evrov. To sito je zadržalo precej predlagateljev stečaja.

Ker pa raste tudi obseg stečajev podjetij, za katere je predujem približno 3500 evrov, so sodišča ne samo zasuta z delom, ampak jim zmanjkuje denarja za stroške sodnih postopkov. Na njihovo enormno rast, ki je proračun niti ob spremembi zakonodaje ni predvidel, nenehno opozarja vrhovno sodišče. Vodja tamkajšnje službe za odnose z javnostmi Gregor Strojin je povedal, da vrzel letos lahko preseže 16 milijonov evrov. Ker je proračun za vse stroške sodnih postopkov predvidel 17 milijonov evrov, je sodiščem že sredi leta zmanjkalo denarja za stroške predujmov, ki predstavljajo večji del skupne vsote. Vlada je v juniju dodala 3 milijone, nedavno še 2,5 milijona (za september), dogovarjajo pa se še za dodatne 3 milijone evrov. A odeja je še vedno prekratka za vse. Upravitelji iz predujma lahko pokrijejo samo del svojih stroškov, razlike pa pogosto ne morejo iztržiti iz stečajne mase. Ker je največkrat ni. Torej tudi ni vračila predujma.

Stečaj lahko predlaga posameznik sam

Instrument je bil uzakonjen po nemškem zgledu, ki je v osnovi dobro zamišljen in učinkovit. Če na primer potrošnik ali samostojni podjetnik ugotovi, da ni več sposoben poravnavati svojih obveznosti (je insolventen, kot to opredeljuje zakon), lahko predlaga osebni stečaj. To stori s pisno vlogo, ki ji priloži poročilo o svojem premoženjskem stanju, ali neposredno na zapisnik pred sodiščem. »Najbolj običajen primer iz prakse je, da oseba nima ničesar, ne nepremičnin ne vrednejših premičnin, nobenih dohodkov, morda zelo nizko plačo, invalidsko pokojnino, socialno pomoč. Priložiti mora še dokazila o dolgovih, o višini in zapadlosti,« pravi Mateja Dobovšek. Stečaj torej lahko predlaga vsak posameznik sam, ne potrebuje svetovalcev, kakršni se ponujajo na spletu za »vodenje« osebnega stečaja za sto ali dvesto evrov.

Vleče odpust obveznosti

Sodišče popolni in upravičeni vlogi za stečaj ugodi in imenuje stečajnega upravitelja, ki vodi stečaj. »Načeloma je edini namen stečaja poplačilo upnikov. Pri osebnem stečaju pa običajno poplačila ni, ker so dolžniki brez premoženja. Zato postopek predvideva odpust obveznosti. In to je institut, ki vleče. Dolžniki postopek odpusta ponavadi predlagajo že takoj na začetku in praktično vsem ugodimo,« pojasnjuje sodnica in doda, da je motiv za osebni stečaj lahko tudi zaustavitev izvršb. Sodišče nato določi preizkusno dobo od dveh do petih let. Takrat ima dolžnik omejeno poslovno sposobnost; zakon določa, kaj mora in česa ne sme početi. Živeti mora tako rekoč z minimalno plačo, kar dobi več, gre v stečajno maso na poseben fiduciarni račun. V stečajno maso gre po unovčitvi (prodaja na dražbi) seveda tudi vse morebitno dolžnikovo premoženje, porabi pa se za poplačilo upnikov.

Kako dolgo bo obdobje, določi sodišče na podlagi kriterijev. »Upoštevati je treba starost, družinske razmere, zdravstveno stanje, razloge za insolventnost. V tem času mora dolžnik sproti poročati upravitelju, aktivno iskati službo in se truditi povečati stečajno maso, pošiljati dokazila, sporočati vse spremembe.« V preizkusnem obdobju lahko upniki ali stečajni upravitelj vložijo ugovor, če vedo za ravnanja, ki jih zakon določa kot oviro za odpust. O ugovoru odloči sodišče. Če ga ni, po izteku obdobja izda sklep o odpustu dolgov. To pomeni, da jih upniki ne morejo več sodno izterjati. Odpustijo se vse navadne obveznosti, ne pa tudi odškodnine, preživnine ipd. Odpusta niso deležni pravnomočno obsojeni za premoženjska in gospodarska kazniva dejanja, tisti, ki so dajali neresnične podatke, pred stečajem prevzemali nesorazmerne obveznosti, ki niso spoštovali pravil v preizkusnem obdobju ...

Na udaru čedalje več mladih

Po izkušnjah stečajne upraviteljice Alje Markovič Čas so bili sprva med dolžniki v osebnih stečajih najrevnejši, tako rekoč brezdomci, zdaj pa je čedalje več tistih, ki so se znašli v težavah zaradi krutih osebnih zgodb (več žensk), razveze, smrti v družini, izgube službe, propada podjetja (več moških). Torej iz razlogov, pred katerimi ni imun nihče. Skrb vzbujajoče je, da se znižuje povprečna starost dolžnikov, čedalje več je med njimi 30-letnikov, ki so izgubili službo.

Kot pravi upraviteljica, so dolgovi njenih klientov med tremi tisočaki in tremi milijoni evrov. Nima sicer opravka z razvpitimi padlimi tajkuni in nekdaj bogatimi podjetniki, a pojasni, da so razlike v obsegu zadolženosti velikanske, zelo raznolik pa je tudi življenjski slog dolžnikov. Mnogi prej premožni se ne odrečejo navadam iz življenja pred osebnim stečajem, ampak se, kot ve povedati ljudski glas, znajdejo vsak po svoje. Premoženje so pravi čas skrili, prepisali na sorodstvo, delajo na črno, denar dobivajo na roko.

S takimi, pravi Alja Markovič Čas, se mora stečajni upravitelj ukvarjati veliko več kot z brezdomci in reveži. Predvsem mora s poizvedbami raziskati njihove posle v treh letih pred stečajem, ko lahko izpodbija odtujevanje premoženja, kar je najpogostejši način zlorabe instituta osebnega stečaja. Nemara, pravi upraviteljica, bi zlorabe izkoreninili ali vsaj zelo zavrli, če bi obdobje izpodbojnosti podaljšali na pet ali celo deset let. Hkrati pa priznava, da je nemogoče nadzirati vsa ravnanja dolžnika med preizkusnim obdobjem, kajti za to ni ne časa ne denarja, poleg tega upravitelji »niso policaji«.

Če bi institucije delovale ...

Da se podobno kot večina instrumentov pri nas v praksi zlorablja tudi osebni stečaj, se strinjata obe sogovornici. Pri nas je stanje zaradi nižje pravne kulture, etike in morale veliko slabše kot v tujini. Celo upniki v stečajnih postopkih pogosto ne dajejo ugovorov zato, da prikrijejo svoje napake, nevestno posojanje denarja. Zato sprememba insolvenčne zakonodaje ne bi rešila ničesar. »Sporno se mi zdi, da bi zaradi nekaj špekulantov padla senca na vse, da bi spet spreminjali zakon. Ta je namenjen večinski populaciji, odkloni in izjeme pa vedno bodo. Če bi vse drugo delovalo, policija, tožilstvo, sodišče, nadzorni organi, ne bi imeli toliko problemov,« pravi Dobovškova. Vsekakor pa bi morali popraviti lansko zakonodajno napako – vrniti bi morali določila o plačilu predujma za začetek (osebnega) stečaja za vse, ki ta znesek zmorejo plačati.

Tudi Markovič Časova meni: »Ne potrebujemo različnih pravnih norm za tajkune in reveže; če bi pravni red zares deloval, bi bili špekulanti najbolj kaznovani s tem, da ne bi prišli do odpusta obveznosti. In ne bi imeli interesa za osebni stečaj.«