Tiskane izdaje
Ljubljana - Promet s stanovanjskimi nepremičninami se je v Sloveniji lani še bolj skrčil, kot v zadnjih nekaj letih. Število prodanih hiš in stanovanj se je zmanjšalo za 12 odstotkov v primerjavi z letom 2012, kar jasno kaže, da se nepremičninski trg čedalje bolj približuje drugemu dnu krize, ki bo zelo verjetno doseženo letos.
V poročilu o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2013 v Geodetski upravi Republike Slovenije (Gurs) ugotavljajo, da je bilo lani prvič po letu 2009 prodanih manj kot 10.000 stanovanjskih nepremičnin, od tega 6011 stanovanj in 3504 hiše. Leto pred tem je bilo prodanih 6850 hiš in 4000 stanovanj.
Povprečna cena rabljenega stanovanja je bila lani v Sloveniji 1510 evrov za kvadratni meter in je bila v primerjavi z letom 2012 za okoli sedem odstotkov nižja. Najdražja stanovanja so še vedno v Kranjski Gori, na Obali in v Ljubljani, kjer povprečna cena kvadratnega metra še vedno presega 2000 evrov. Najdražje lani prodano stanovanje je bilo trisobno v središču Ljubljane, zgrajeno leta 2005. Prodano je bilo, skupaj z dvema parkirnima mestoma, za približno 6200 evrov za kvadratni meter.
Najcenejša stanovanja so na Kočevskem (že pod tisoč evrov za kvadratni meter) ter v Posavju in Zasavju (okoli 900 evrov za kvadratni meter).
V Ljubljani cena padla za 10 odstotkov
V Ljubljani je bila lani povprečna cena 2.080 €/m2. V primerjavi z letom 2012 je, ob približno 5 odstotkov manjšemu prometu, padla za 10 odstotkov, v primerjavi z letom 2008 pa za več kot petino. Le malo nižja kakor v Ljubljani je bila lani povprečna cena v Kopru. Znašala je 2.050 €/m2. So pa v Kopru zabeležili daleč največji padec prometa s stanovanji. Število evidentiranih prodaj je bilo manjše skoraj za četrtino.
V leto 2013 je tako promet z nepremičninami občutno padel. Glede na evidentirani obseg prometa, ob koncu leta ni bilo več dvoma o ponovni krizi nepremičninskega trga. Vprašanje je le, ali bo ta dosegla svoje drugo dno že v letu 2014, se sprašujejo na Gursu in dodajajo, da bo dinamiko gibanja cen krojila tudi DUTB, na katero so, ali pa še bodo, banke upnice prenesle tudi slabe terjatve do propadlih investitorjev oziroma njihovo nepremično premoženje.
Primerjave cene v posameznih Krajih najdete v tabeli.
Koliko časa bodo cene še padale, je težko napovedati
»Razmeroma nizke ponudbene cene stanovanj na primarnem trgu, h katerim dodatno pripomorejo tudi javni stanovanjski skladi, ki so ostali med redkimi investitorji, ki še dokončujejo začete projekte iz preteklih let, ter finančno-gospodarske razmere, ki še vedno neugodno vplivajo na povpraševanje, bodo tudi v bodoče ustvarjale pritisk na zniževanje cen nepremičnin na sekundarnem trgu. Koliko časa in do kakšne meje se cene v urbanih središčih še lahko znižajo, je sicer težko napovedati. Pričakovati je, da se bo padanje cen nepremičnin najprej zaustavilo v tistih mestih, kjer je njihova raven najnižja. Med večjimi mesti sta to Maribor in Celje. Znaki morebitne zaustavitve padajočega trenda cen, so bili na primer v Celju vidni že v preteklem letu. Tudi v Mariboru pa je malo verjetno, da bi lahko cene rabljenih stanovanj v povprečju padle občutno pod tisoč evrov na kvadratni meter. Na območjih, kjer so ravni cen najvišje in so bile cene nepremičnin pred krizo najbolj precenjene, na primer na obali, na Novogoriškem območju in v Ljubljani, pa lahko do obrata trenda preteče še nekaj let,« v sklepnem komentarju poročila, ki si ga lahko pogledate na spletni strani, ugotavlja Gurs.
