Živalska superbakterija MRSA tudi v mesu v supermarketih

Guardian razkriva, da MRSA CC398, ki prihaja s prašičjih farm, lahko povzroči epidemijo.

Objavljeno
18. junij 2015 16.31
K. V., Delo.si
K. V., Delo.si

Raziskovalni novinarji britanskega Guardiana so javnosti razkrili skrb vzbujajoča dejstva, da se nevarna superbakterija živalska MRSA CC398 nahaja tudi v svinjskem mesu za prodajo. Temi so posvetli kar 18 mesecev raziskovalnega dela, ki so se ga lotili zelo natančno in pridobili tudi skrivne posnetke stanja na britanskih prašičjih farmah. Prav tako so tudi testirali svinjsko meso, ki je že v prodaji v tamkajšnjih supermarketih.

Visokonalezljiva superbakterija MRSA CC398

Strokovnjaki ugotavljajo, da okuženost živali in mesa že povzroča epidemijo, saj je MRSA CC398 odporna na večino znanih antibiotikov. Čeprav bakterija ni visoko smrtna za ljudi, povzroča ogrožujoča življenjska stanja, kot so obsežne in kronične infekcije kože, pljučnica in zastrupitev krvi. Prve žrtve okužbe z MRSA CC398 so običajno delavci na prašičjih farmah. Na Danskem je umrlo že več ljudi zaradi okužbe z živalsko superbakterijo, ki sicer niso delali na prašičjih farmah, imeli pa so oslabeli imunski sistem, zato se niso odzvali na antibiotično zdravljenje.

Kako zelo hitre in nevarne so okužbe, kaže tudi podatek, da so živalsko superbakterijo našli tudi v popkovinski krvi dveh novorojenčkov na Škotskem, kakor je objavila Univerza v Edinbourghu leta 2014. Superakterija se lahko prenaša z dotikom okužene živali ali celo z dotikom okuženega mesa. Prenaša se tudi s tem, če se le dotaknemo okuženega človeka, saj se nahaja v njihovih sluznicah in na koži.

MRSA CC398 se uniči s toplotno obdelavo, vendar če se oseba dotika okuženega mesa in se vmes dotakne nosu ali ust oziroma so na koži prisotne ureznine, je okužba zelo verjetna.

Dodatno težavo predstavljajo okoliščine okužbe, da lahko okuženi prenese superbakterijo na svojo okolico, medtem ko sam zboli šele takrat, ko njegov imunski sistem oslabi.

Grozljivo ravnanje z živalmi

Podatki, ki so jih pridobili v Guardianu, se ne razlikujejo od poročil, na katera že več kot desetletje opozarjajo organizacije za zaščito živali. Farmska vzreja živali je okrutna in povsem neprimerna, kar dokazujejo številni dokumentarni posnetki in raziskave.

Živali se na prašičjih farmah nahajajo v kužnem zraku, so povsem natlačene v majhne prostore, zato je nalezljivost bolezni visoka. Živali zato preventivno ali ob bolezni prejemajo antibiotike. Polovica vseh uporabljenih antibiotikov je namreč namenjena živalim, ki se jih obravnava kot potrošne predmete, brez vseh pravic, ki pripadajo vsem živim bitjem.

»Astronomska uporaba« antibiotikov, kakor je Guardianu v zameno z anonimnost povedal nekdanji delavec na prašičji farmi, bi šokirala javnost. Ne le zaradi količine porabljenih zdravil, temveč zato, ker se uporabljajo tudi antibiotiki, ki so zelo pomembni za zdravljenje ljudi. (Zlo)raba antibiotikov na živalih, ki je, kakor ugotavljajo, pogosto zunaj nadzora veterinarjev, v prašičih ustvarja odporne superbakterije. Da nevarnost okužbe z živalskim MRSA ni naključna, omenja tudi članek v reviji Nature.

Kljub temu britanska vlada nima nadzora nad testiranjem za superbakterijo, zato je Guardian izvedel testiranje na Danskem, ki velja za enega največjih izvoznikov svinjine v Veliko Britanijo. Na Danskem je s superbakterijo okužena več kot polovica prašičjih farm, MRSA CC398 pa se prenaša tudi na ljudi. Kot ugotavlja danski sindikat farmskih delavcev, je s superbakterijo okužena več kot polovica zaposlenih na prašičjih farmah.

Profesor Hans Jørn Kolmos, mikrobiolog z Univerze Južne Danske opozarja na razsežnosti okužbe, ki je epidemična. Kljub temu danska vlada ščiti prašičje farme in javnosti ne sporoča, katere farme imajo težave s superbakterijo. Ugotovili pa so, da eden od petih danskih svinjskih izdelkov vsebuje superbakterijo.

Guardianovo testiranje je pokazalo, da ima deset od stotih produktov iz svinjskega mesa, kupljenih v britanskih supermarketih, MRSA CC398. Na Danskem je bilo leta 2013 z MRSA CC398 okuženih 648 ljudi, leta 2014 pa 1271.