Odlogiraj se: Prepletenost mladostnikov s spletom

Starše prehod otroka v obdobje mladostništva, ki se začne s puberteto − največkrat nekje med 11. in 12. letom − in traja vse nekje do 22. leta, pogosto zmede in preseneti, saj se včasih spremembe pokažejo skorajda čez noč. Otrok, ki je prej dobro sodeloval s starši, upošteval dogovore in se rad družil z njimi, lahko kaj hitro postane občutljiv, zadirčen ter zahteva svoj mir in zasebnost. To so le nekatere izmed številnih sprememb, ki jih doživljajo odraščajoči mladostniki, tako na fiziološkem kot tudi psihološkem in socialnem področju.

V tem odbdobju začnejo mladostnikovi možgani pospešeno zoreti, pot do zrelih odraslih možganov pa je dolga, intezivna in pogosto tudi turbulentna. Večina staršev pri mladostnikih opaža pomanjkljivo kontrolo nad lastnim vedenjem, intezivno doživljanje čustev, življenje »z danes na jutri«, zatekanje k prijetnim dejavnostim in nagnjenost k različnim tveganim vedenjem. Mladi lahko izkazujejo zrelo in argumentirano razmišljanje na eni strani, na drugi strani pa impulzivna in nepremišljena vedenja, ki izhajajo iz močno doživetih občutkov, čustev ter pomembnosti medvrstniških odnosov.

Skozi razvoj mladostniki postopoma dosegajo večjo povezanost med čustvovanjem in sposobnostmi racionalnega odločanja, odlaganja ugodja ter dologoročnega načrtovanja. Pri tem je pomembno, kakšne izkušnje pridobivajo skozi ta čas odraščanja ter kako jih okolje podpira pri zdravem razvoju.

»Ko bom velik, bom youtuber«

Namen obdobja mladostništva je postopen prehod v odraslost, torej prehod k samostojnosti. Oddaljitev mladostnika od staršev je razvojno logičen in zaželen pojav. Mladostnik najde svoje vire podpore med vrstniki, izbira, katere teme želi deliti s starši in katerih ne, sebe vidi kot drugačnega od staršev in od njih pričakuje tudi, da ga bodo obravnavali bolj odraslo, ne več kot otroka. Prav obdobje mladostništva je tisto, ko značilno naraste uporaba interneta in naprav, npr. pametnih telefonov, tablic, računalnikov, igralnih konzol.

Mladi uporabljajo splet in naprave pogosto, večinoma vsakodnevno, in s tem zadovoljujejo več svojih potreb. Uporaba spletnih vsebin, kot so družabna omrežja, klepetalnice in spletne igre, je za mlade v prvi vrsti orodje za povezovanje in ohranjanje stika s svojimi vrstniki, saj je vključenost v medvsrtniške odnose ena izmed najpomembnješih mladostnikovih potreb.

Pri tem se mladostnik pogosto zagreto identificira z različnimi skupinami ali posamezniki − na spletu so to največkrat različni »youtuberji«, »gamerji« in osebe z zanimivimi profili na instagramu. V obdobju mladostništva je izrazito tudi iskanje prijetnih stimulacij, zabave in novosti, kar mladi danes pogosto počnejo tudi na spletu, in sicer prek ogledov vlogov, serij in drugih videoposnetkov, poslušanja glasbe, igranja iger ipd. Poleg ohranjanja socialne vključenosti in zabave pa mladostnikom spletne vsebine nudijo tudi učenje, miselne izzive in priložnost za ustvarjalnost.

Starši mladostnikov se soočajo z izzivi                        

Zaradi značilnosti razvoja možganov v obdobju mladostništva so mladostniki ranljiva skupina za razvoj vseh vrst zasvojenosti, saj so posebej dovzetni za vedenja, ki sprožajo veliko ugodja, hkrati pa so še razmeroma šibki v zmožnosti samokontrole teh teženj. Tako je obdobje mladostništva ne eni strani okno priložnosti za celosten in poln razvoj, na drugi pa možnost, da se težave med seboj povezujejo in stopnjujejo do mere, ki lahko zaznamuje mladostnikovo življenjsko pot.

Pomembno je, kakšne izkušnje dobiva mladostnik, saj te vplivajo na njegov nadaljnji razvoj. Več dejavnikov vpliva na to, kako se bo mladostnik razvijal skozi odraščanje, od osebnostnih značilnosti, značilnosti družine, v kateri odrašča, pa vse do družbe, ki so jo izbira. Varovalni dejavniki znotraj družine spadajo med pomebnejše, med katerimi v obdobju mladostništva izstopa ohranjanje zaupanja v odnosu staršev do mladostnika, podpiranje iskanje lastnih interesov in podpiranja pridobivanja različnih izkušenj, učenje prevzemanja odgovornosti in dopuščanja čedalje večje samostojnosti.

To obdobje je večinoma zelo naporno prav za starše, ki se lahko soočajo z občutki nemoči, pogostih skrbi, željo po zaščiti in kontroli mladostnika, frustracijami ob spoznanju, da mladostnik ne izpolnjuje njihovih pričakovanj, kakšen naj bi postal ipd. Starši imajo na mladostnika še vedno velik in pomemben vpliv, kljub temu da je pogosto videti nasprotno. Prav prek dobrega zgleda se podpira zdrav razvoj − kako starš preživlja svoj čas, kako poskrbi zase, kako se sooča s stresom, kako vstopa v odnose, kako izraža čustva in navsezadnje tudi, ali zmore uporabljati naprave na zmeren način.

Nekaterim staršem je težko sprejeti spremembe starševske vloge v obdobju mladostništva, pri čemer se lahko zgodi, da poudarjajo zgolj zaupanje, opustijo pa postavljanje meja, zahtev in spodbujanja prevzemanja odgovornosti. Z večjo svobodo, ki jo mladostnik zahteva, pride namreč tudi večja odgovornost. Zlasti v zgodnejših letih tega obdobja so starši tisti, ki zahtevajo od mladostnika, da začne prevzemati odgovornost. S časom mladostnik čedalje bolj razume, zakaj je to pomembno, in doživlja zadovoljstvo ob spoznanju, da postaja samostojen in vse bolj odrasel.

***

Zala Janežič, univ. dipl. psih., je svetovalka v Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta LOGOUT.