Bo v primeru prejema denarne socialne pomoči država posegla v moje premoženje?

Poleg mesečnih dohodkov se pri dodelitvi socialne denarne pomoči upošteva tudi premoženje prosilca.

Objavljeno
21. februar 2017 10.04
shuter/denar
Klavdija Žohar
Klavdija Žohar

Zaradi slabega gospodarskega stanja ter velike brezposelnosti se dandanes vedno več ljudi znajde v finančni krizi in pomisli, da bi zaprosili za socialno pomoč. Po drugi strani pa se ji marsikdo odreče, ker bi jo morali po smrti prejemnika socialne pomoči vračati njihovi otroci ali pa bi država posegla po njihovi nepremičnini. V začetku letošnjega leta je začela veljati novela Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki je spremenila pogoje za pridobitev socialne pomoči ter omejila možnosti posega države v premoženje njenega prejemnika.

Denarno socialno pomoč ter varstveni dodatek ureja Zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek sta socialnovarstvena prejemka, namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. V skladu z navedenim zakon tudi določa omejitve, komu se lahko dodeli socialna pomoč.

V skladu z 8. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih znaša osnovni znesek minimalnega dohodka, do katerega je posameznik, ki živi v lastnem gospodinjstvu, še upravičen do prejemanja socialne pomoči, 292,56 evra, pri čemer center za socialno delo preverja povprečne mesečne prejemke v zadnjih treh mesecih, če pa poleg prosilca v skupnosti živijo še ostali družinski člani, se pri ugotavljanju cenzusa, ob ustreznem zvišanju slednjega glede na število oseb v gospodinjstvu, upoštevajo tudi njihovi dohodki.

Poleg mesečnih dohodkov se pri dodelitvi socialne denarne pomoči upošteva tudi premoženje prosilca. Tako se v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upoštevajo nepremično premoženje, vozila, vrednostni papirji, denar na transakcijskem računu, hranilne vloge ter drugo premoženje po izjavi posameznika. V višino premoženja prosilca se ne všteva osebno vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, vsako osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb, premoženje, za katero ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (leasing), predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe, ter prihranki, ki niso višjih od treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo samski osebi, oziroma treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo družini, vendar največ do 2500 evrov.

Novela Zakona o socialnovarstvenih prejemkih pa dodatno določa, da se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka kot premoženje ne upošteva stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem oziroma kateri oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega oziroma katere vrednost ne presega ali dosega višino 120.000 evrov. Pridobitev socialne denarne pomoči, če ima upravičenec v lasti nepremičnino, v kateri dejansko prebiva ter ima prijavljeno stalno prebivališče in katere vrednost presega več kot 120.000 evrov, je mogoča zgolj, če center za socialno delo presodi, da si prosilec preživetja z nepremičnino začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati in v zadnjih 24 mesecih denarne socialne pomoči ni prejel ali jo je prejel največ osemnajstkrat. Če pa je v zadnjih 24 mesecih prosilec denarno socialno pomoč prejel več kot osemnajstkrat, je treba za pridobitev socialne denarne pomoči podati soglasje za vpis prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini. S tem država zavaruje svojo pravico do povračila zneskov socialne pomoči, če jih ne bi povrnil upravičenec sam ali njegovi dediči.

V skladu s 27. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih se denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (tukaj se, kot je pojasnjeno zgoraj, ne upošteva stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri prosilec biva, do vrednosti 120.000 evrov), ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.862,88 evra). Predvideva se, da navedeno premoženje predstavlja zadostna sredstva za preživljanje.

Tudi tukaj so mogoče izjeme, in sicer lahko center za socialno delo odloči, da se denarna socialna pomoč dodeli samski osebi ali družini, ki ima v lasti nepremičnino oziroma nepremičnine, katere vrednost oziroma katerih skupna vrednost presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ne presega pa višine 50.000 evrov, če je mogoče sklepati, da si s to nepremičnino oziroma s temi nepremičninami preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Navedeno velja za nepremičnine, v katerih prosilec ne biva; temu se začasno dodeli socialna denarna pomoč z namenom, da navedene nepremičnine proda oziroma si z njimi zagotovi dohodek.

Sprememba Zakona o socialnovarstvenih prejemkih predvideva zaznambo prepovedi odsvojitve in obremenitve le še za nepremičnine, katerih vrednost presega 120.000 evrov in katerih imetniki so v zadnjih 24 mesecih prejeli socialno pomoč več kot 18-krat. Posledično je predviden tudi izbris že obstoječih prepovedi odsvojitve in obremenitve na nepremičninah v vrednosti pod 120.000 evrov.

Prav tako je novela zakona uvedla spremembe tudi na področju omejitve dedovanja. Tako se v skladu s 54.a členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih dedovanje zapustnikovega premoženja, ki je bil prejemnik denarne socialne pomoči v času po 1. 2. 2017, omeji zgolj, če mu je bila socialna pomoč dodeljena, kljub temu da je imel v lasti nepremičnino, katere vrednost je presegala 120.000 evrov. To pomeni, da dedičem upravičencev do socialne pomoči, katerih vrednost nepremičnine ne dosega 120.000 evrov, socialne denarne pomoči ne bo treba vračati.

Na podlagi navedenega se je znatno omejila možnost posega države na premoženje prejemnikov socialne pomoči − posledično tistim, ki si resnično ne morejo zagotoviti sredstev za preživljanje, denarne socialne pomoči ne bo več treba vračati in bodo lahko zanjo zaprosili brez strani za obveznosti svojih dedičev, obveznost vračila pa bo še vedno ostala za tiste, ki bi si ta sredstva lahko zagotovili s prodajo lastnega premoženja.

***

Klavdija Žohar, univ. dipl. pravnica, je svetovalka spletnega portala Pravo za vse.

***

Po dosjeju pravnih nasvetov lahko brskate TUKAJ.