Brezplačna pravna pomoč

V praksi prosilci in prosilke (v nadaljevanju prosilci) za dodelitev brezplačne pravne pomoči pogosto zmotno razumejo namen strokovnih služb za brezplačno pravno pomoč, ki so organizirane pri pristojnih sodiščih v Republiki Sloveniji. Nemalokrat se zgodi, da prosilci od oseb, ki so zadolžene za izvajanje nalog organa brezplačne pravne pomoči, pričakujejo, da jim bodo le-te svetovale, kaj je, pravno gledano, v konkretni zadevi najbolje storiti, oziroma jim sestavile ustrezne pravne listine (tožbe, predloge, pogodbe itd.). V izogib zmotnemu razumevanju sistema brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) podajamo nekaj najpomembnejših informacij, s katerimi bi moral biti seznanjen vsak prosilec za dodelitev BPP.

Namen BPP

Uvodoma naj opozorimo, da namen BPP ni v »prevzemanju« dela, ki ga opravljajo odvetniki ali notarji. V skladu s 1. členom zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je namen BPP v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Pravica do BPP je odraz temeljnega ustavnega načela pravne in socialne države, ki Republiko Slovenijo zavezuje, da stori vse potrebno, da vsem državljanom zagotovi enake možnosti za uresničevanje njihovih pravic, ne glede na njihov socialno-ekonomski položaj.

Brezplačna pravna pomoč po ZBPP tako pomeni pravico upravičenke oziroma upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (z izjemo sodne takse, za oprostitev katere je treba posebej zaprositi).

Vložitev prošnje

Prošnjo za dodelitev BPP lahko vloži prosilec pri pristojnem sodišču ali na okrajnem sodišču, na območju katerega ima stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež. Prošnja se vloži na predpisanem obrazcu o premoženjskem stanju (prosilca in njegovih družinskih članov), ki ga prosilec lahko prejme pri strokovnih službah za BPP na posameznem okrožnem oziroma specializiranem sodišču (delovnem in socialnem oziroma upravnem), v knjigarnah ali na spletni strani »Sodstvo Republike Slovenije.«

Posebej poudarjamo, da lahko prosilec iz utemeljenih razlogov zaprosi pristojni organ za BPP za prednostno obravnavanje prošnje. Prav tako lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči zaprosi za BPP v kateri koli fazi postopka (npr. ob začetku zunajsodnega ali sodnega postopka, kakor tudi v katerikoli fazi postopka, ki že teče), pri čemer pa dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena.

Dodeljena brezplačna pravna pomoč ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke.

Pogoji za odobritev BPP

Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo:

- materialni položaj prosilca,
- razumnost zadeve oziroma dejstvo, da ima prosilec v zadevi verjetne možnosti za uspeh,
- ter pomembnost zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma da je pričakovani izid za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

Prosilci in njegovi družinski člani so strokovni službi za BPP dolžni dati vse podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine. Če strokovna služba BPP ugotovi, da so podatki o materialnem položaju prosilca in njegove družine neresnični, se prosilcu z odločbo izreče prepoved dodelitve BPP v nadaljnjih šestih mesecih.

Za katere postopke se BPP ne odobri

V skladu z 8. členom ZBPP se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v zadevah:
- zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda;
- v sporih zaradi znižanja ali ukinitve preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine, razen če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva;
- v odškodninskih sporih zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, razen če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov materialni ali družbeni položaj;
- kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor proti sklepu o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo;
- v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči.

Osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči

Pravno pomoč po ZBPP izvajajo odvetniki, ki so po zakonu, ki ureja odvetništvo, vpisani v imenik odvetnikov, in odvetniške družbe, ustanovljene po zakonu, ki ureja odvetništvo ter notarji v zadevah, ki jih opravljajo po zakonu, ki ureja notariat. Brezplačno pravno svetovanje iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP pa lahko nudijo tudi osebe, ki brez namena pridobivanja dobička opravljajo dejavnost BPP s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje.
Poudarjamo, da lahko prosilec sam izbere osebo, pooblaščeno za izvajanje BPP, in jo navede v prošnji za dodelitev BPP. Če tega prosilec ne stori, osebo, pooblaščeno za izvajanje BPP, po uradni dolžnosti določi pristojni organ za BPP.

Vračilo sredstev iz naslova BPP

Če je upravičenec do BPP delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je izterjala Republika Slovenija od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP.

Upravičenec do BPP pa ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje.

V nobenem primeru se od upravičenca do BPP ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Prav tako so kakršnikoli dogovori med upravičencem do BPP in odvetnikom za višje plačilo ali dogovori za plačilo v odstotku ali pavšalnem znesku od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki in ki nadomešča plačilo po odvetniški oziroma notarski tarifi, nični.

***

Tadej Fijavž, univ. dipl. prav.

***