Kako razdeliti premoženje ob razpadu zakonske zveze

Kaj storiti, če partnerja ne moreta doseči sporazuma?

Objavljeno
27. april 2015 20.51
vvo*senca
Mateja Veingerl
Mateja Veingerl
Eno izmed pogostejših vprašanj, ki prispejo na naslov ekipe Pravo za vse, zadeva delitev premoženja ob razvezi zakonske zveze oziroma ob razpadu zunajzakonske skupnosti. Kaj storiti, če partnerja ne moreta doseči sporazuma?

Uvodoma naj opozorimo, da sta v skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR) zakonska zveza in zunajzakonska skupnost v tem pogledu izenačeni, tako vse navedeno velja tako za zakonca kakor tudi za zunajzakonska partnerja.

Predmet delitve je skupno premoženje

Premoženje zakoncev delimo na skupno in posebno. Če zakonska zveza preneha, se razdeli le skupno premoženje, medtem ko posebno premoženje zakonca ni predmet delitve, saj to ostane njegova last in z njim tudi samostojno razpolaga.

Posebno premoženje je premoženje, ki ga je imel zakonec pred oziroma ob sklenitvi zakonske zveze, kakor tudi premoženje, ki ga je zakonec v času zakonske zveze pridobil kako drugače, razen z delom, na primer: darilo, dediščina, preživnina, zavarovalnina, odškodnina za nepremoženjsko škodo, ipd.

Na drugi strani pa skupno premoženje predstavlja premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze.

Ko zveza traja, se posebno in skupno premoženje pogosto prelivata.

Na primer: zakonec je vlagal svoje posebno premoženje v skupno premoženje. Tedaj bo na skupnem premoženju njegov delež višji, saj v skladu s sodno prakso vložki posebnega premoženja v obstoječe skupno premoženje lahko vplivajo le na velikost deležev na skupnem premoženju, ne more pa z vlaganjem posebnega premoženja v skupno premoženje vlagatelj pridobiti posebnega premoženja (Primerjaj sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 588/2010 z dne 12. 5. 2010. Primerjaj tudi sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 939/2008 z dne 26. 11. 2009.)

Določitev deležev na skupnem premoženju - izhodišče je 50:50

O višini deležev na skupnem premoženju se lahko zakonca sporazumeta sama, v nasprotnem primeru pa lahko zahtevata, da ta delež določi sodišče.

Pri delitvi skupnega premoženja se po določbi 59. člena ZZZDR šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko seveda dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju.

Pri tem gre poudariti, da v sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot na primer pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.

Delitev skupnega premoženja

Po ugotovitvi deležev na skupnem premoženju, se premoženje na predlog zakoncev razdeli po pravilih, ki veljajo za delitev solastnine.

Stvarnopravni zakonik v 70. členu kot prvo možnost določa sporazumno delitev, kot drugo možnost pa, da o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku.

Kadar o delitvi odloča sodišče, si mora v skladu z zakonsko hierarhijo primarno prizadevati, da se stvari razdelijo tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (fizična delitev).

Šele če fizična delitev ni mogoča oziroma fizična delitev je mogoča, pa bi s takšno delitvijo prišlo do znatnega zmanjšanja vrednosti stvari, sodišče stvar razdeli tako, da se stvar proda in kupnina razdeli (civilna delitev). Kot popolnoma enakovredno možnost prodaji stvari pa zakon predvideva možnost, da en zakonec izplača drugega. Tako lahko na njegov predlog sodišče odloči, da namesto prodaje pripade stvar v celoti enemu zakoncu, če izplača drugega zakonca tako, da mu plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče.

Ob delitvi skupnega premoženja se zakoncu sicer lahko na njegovo zahtevo na račun njegovega deleža dodelijo predvsem tisti predmeti, ki so namenjeni za opravljanje njegove obrti ali poklica in mu omogočajo pridobivanje osebnega dohodka ter predmeti, namenjeni izključno njegovi osebni rabi (drugi odstavek 61. člena ZZZDR), v skladu z drugim odstavkom 128. člena Zakona o nepravdnem postopku pa sodišče udeležencem dodeli posamezne stvari iz skupnega premoženja glede na potrebe udeležencev in glede na njihove upravičene interese na posameznih stvareh.

***

Mateja Veingerl, univ. dipl. prav.

***

Po dosjeju pravnih nasvetov lahko brskate TUKAJ.