Tiskane izdaje
Verjetno nas ni malo takšnih, ki v toplejših mesecih radi sedemo na kolo, se z njim odpravimo po opravkih ali na krajši izlet. Nekako samoumevno je, da vsi kolesarji poznamo osnovna pravila vožnje, ki so urejena v Zakonu o pravilih cestnega prometa ( Uradni list RS, št.82/13; v nadaljevanju ZPrCP), kot so vožnja po desni strani vozišča, nakazovanje spremembe smeri z roko ter prehitevanje po levi.
Za nekatere prekrške nas lahko kaznujejo tudi mestni redarji in prav je vedeti, da neznanje predpisa, ki določa prekršek, ne izključuje odgovornosti storilca. Za kolesarje veljajo določbe o voznikih, saj ZPrCP v 13. odstavku 3. člena kolo opredeljuje kot enosledno ali dvosledno vozilo z najmanj dvema kolesoma, ki ga poganja voznik z lastno močjo ali s pomočjo pomožnega motorja, s katerim lahko doseže hitrost največ 25 km/h.
Ob vedno več kolesarskih stezah je vožnja dosti lažja in seveda bolj varna. Kako pa ravnati, ko je samo ena kolesarska steza? Ko je samo ena steza, po kateri je dovoljena vožnja v obe smeri, je pravilno, da vozimo po desni strani takšne steze. 93. člen ZPrCP določa, da morajo vozniki koles voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje. Iz tega gre izhajati, da kjer je samo ena kolesarska pot je pravilno, da jo uporabimo, le če niti te ne bi bilo, bi bili kolesarji primorani uporabiti cesto. Prav tako pa 37. člen istega zakona določa, da mora voznik voziti po cesti ali delu ceste, ki je namenjen prometu tiste vrste vozil, ki ji pripada njegovo vozilo.
Kolesarji lahko vozijo drug za drugim, pri tem pa je treba upoštevati tudi varnostno razdaljo, ki nam omogoča varno ustaviti kolo. Le na kolesarski stezi smeta dva voziti vzporedno, če širina poti to omogoča.
Marsikdo med nami, še posebej ob prometnejših cestah, za vožnjo raje uporabi pločnik, čeprav je vsem znano, da je le-ta namenjen predvsem pešcem. V zakonu o cestah ( Uradni list RS št. 109/10; v nadaljevanju ZCes-1) je pločnik določen kot del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločen kako drugače in je namenjen pešcem, ali pešcem in prometu koles ter koles s pomožnim motorjem, če je na njem označen kolesarski pas ali pa z vertikalno prometno signalizacijo dovoljen promet kolesarjev.
Vožnja s kolesom po pločniku je načeloma prepovedana. Kadar pa je na voljo le ena kolesarska steza za obe smeri, je treba voziti po desni strani (fotografija je simbolična). Foto: Leon Vidic/Delo
Iz povedanega gre sklepati, da je vožnja po pločniku dovoljena le, če je to posebej označeno. Podobno je pri uporabi prehoda za pešce. Kaj pravzaprav pomeni omogočiti pešcem varno prečkanje ceste? Po 41. členu ZPrCP ste namreč lahko kaznovani, če se čez prehod za pešce (takšen, na katerem ni kolesarske steze) peljete s kolesom, pravilno je namreč, da s kolesa sestopite in ga potiskate na drugo stran vozišča, saj če uporabljate prehod za pešce ga morate uporabljati kot ga uporabljajo pešci. Vidimo, da lahko iz takšne splošne določbe izhaja vrsta prekrškov.
Ker na takšne in drugačne sprehode radi vzamemo naše ljubljenčke, je prav tako dobro vedeti, da je vožnja s kolesom, na katerem imamo s povodcem pritrjenega psa, prav tako prepovedana. Prepoved izhaja iz 2. odstavka 92. člena ZPrCP, ki določa, da je živali prepovedano voditi iz vozila ali z vozilom. Oglobljeni smo lahko s 40 evri. Ker se ZPrCP uporablja zgolj za promet na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet ( 1. člen v povezavi z 2. odstavkom 3. člena ZPrCP), bi to pomenilo, da pa je navedeno dejanje na drugih površinah (gozdna cesta) dovoljeno. Pri tem je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13), ki v svojem 15. členu prepoveduje preobremenjevanje živali.
Po ZPrCP nošenje čelade ni predpisano za kolesarje, starejše od 14 let. Prav tako je obvezna čelada za otroke, ki jih vozimo zadaj na za to posebej narejenih sedežih. Če ne poskrbimo za ustrezno varnost otrok, smo lahko kaznovani v vrednosti 120 evrov. Navedeni zakon pa podrobneje določa, kako mora biti kolo opremljeno (na sprednji strani žaromet za osvetljevanje ceste, ki oddaja belo svetlobo, na zadnji strani pa pozicijska svetilka, ki oddaja rdečo svetlobo. Na zadnji strani kolesa mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pedal rumene ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne odsevnike.) Oprema je obvezna, četudi je novo kolo ob nakupu ni imelo.
Uporaba naprav kot so telefoni, slušalke, radio ni dovoljena na način, ki bi zmanjševal slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila.
Nikakor pa ob vsem povedanem ne gre pozabiti, da smo tudi kolesarji omejeni z vnosom alkohola (0,5 grama alkohola na kilogram krvi) in drugih sredstev, ki zmanjšujejo zmožnost za vožnjo. Če smo udeleženi v prometni nesreči, se moramo zavedati, da je naša dolžnost, da pomagamo.
Tako kot vsem drugim udeležencem prometa se tudi kolesarjem toplo priporoča, da obnovijo svoje znanje pravilne vožnje. Ker za njih nista predpisani ne varnostna obleka ne čelada, so ob prometni nesreči še toliko bolj izpostavljeni poškodbam. Prav tako pa velja, da če sami kršijo pravila cestnega prometa, lahko ostanejo brez odškodnine za poškodbe oziroma je ta lahko zmanjšana zaradi soprispevanja k poškodbi.
***
Univ. dipl. prav. Anja Šlaus je svetovalka Prava za vse.
***
Po dosjeju pravnih nasvetov lahko brskate TUKAJ.
