»Pasti osebnega stečaja«

Obstaja zmotno prepričanje, da bo postopek osebnega stečaja hiter in enostaven, a ni vedno tako.

Objavljeno
25. avgust 2015 10.59
lvu/VARCEVANJE
Miha Senica
Miha Senica

V času, ko se ljudje zaradi oslabljenega gospodarskega položaja spopadajo s finančnimi težavami in nikakor ne najdejo izhoda, se jih vse več vse pogosteje poslužuje relativno novega instituta v naši državi, ki ga predvideva Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), to je postopka osebnega stečaja, znotraj katerega se lahko predlaga tudi postopek odpusta obveznosti. V nadaljevanju bodo predstavljene predvsem »pasti«, ki jih ta postopek ima in na katere je treba biti še posebej pozoren.

Pri nekaterih ljudeh, ki se znajdejo v finančnih težavah oziroma so prezadolženi, obstaja zmotno prepričanje, da bo postopek osebnega stečaja hiter in enostaven, a ni vedno tako. Ti posamezniki to običajno spoznajo šele tekom stečajnega postopka, ko se jim kot predmet stečajne mase bodisi prodaja nepremičnina, bodisi izpodbija darilna pogodba, s katero so, na primer, podarili hišo potomcu, ali pa ugotavlja delež na skupnem premoženju (če so v izvenzakonski ali zakonski skupnosti) ...

Pomembno je pojasniti, da omenjeni postopek v osnovi zasleduje dva cilja oziroma namena: primarni je poplačilo upnikov iz premoženja dolžnika, nadalje pa namen postopka predstavlja tudi t. i. »finančna sanacija« dolžnika, ki se udejanji ravno v okviru uspešnega poteka postopka odpusta obveznosti.

Postopek osebnega stečaja zato nedvomno predstavlja idealno možnost, da nekdo »zaživi brez dolgov«, kot to oglašujejo nekatera podjetja, ki ponujajo izdelavo predlogov za začetek stečajnega postopka, pri čemer pa po pričevanju nekaterih ta podjetja ne opozorijo na morebitne posledice, ki lahko doletijo dolžnika, ta pa se z njimi seznani šele tekom stečaja. Prav o podrobnostih, ki jih je treba imeti v mislih, preden se nekdo odloči za postopek osebnega stečaja, pišemo v nadaljevanju.

Kako poteka postopek?

Po vloženem predlogu za začetek stečajnega postopka sodišče izda oklic o začetku stečajnega postopka oziroma sklep o začetku stečajnega postopka, s katerim se imenuje tudi stečajni upravitelj, nato pa, če so izpolnjene vse predpostavke (in je predlog za odpust bil podan), izda tudi sklep o začetku postopka odpusta obveznosti, ki se vodi znotraj samega stečajnega postopka. Na podlagi 4. odstavka 400. člena ZFPPIPP sodišče s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Na dolžino preizkusnega obdobja vplivajo starost dolžnika, njegove družinske razmere, zdravstveno stanje in njegova druga osebna stanja ter tudi razlogi za njegovo insolventnost.

V povezavi s tem je zelo pomembno, da dolžniki vse opisane okoliščine, ki vplivajo na to, da je preizkusno obdobje čim krajše, navedejo v samem predlogu za odpust obveznosti, skupaj z dokazili, ki potrjujejo njihove navedbe. Ravno ob upoštevanju teh okoliščin bo namreč sodišče določilo preizkusno dobo in če dolžnik ne bo navedel vseh okoliščin (če, na primer, ne bo navedel, da je slabega zdravja, da insolventnost ni nastopila po njegovi krivi in podobno), bo sodišče določilo daljšo preizkusno obdobje kot bi ga, če bi bile znane vse okoliščine.

Na tej točki je bistveno izpostaviti, da odpust obveznosti v skladu z 399. členom ZFPPIPP ni dovoljen, če:

dolžnika bremeni pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisana;

je dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke davčnemu organu, ki jih potrebuje za pobiranje davkov;

so bile dolžniku njegove obveznosti že odpuščene, vendar od pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti še ni preteklo deset let;

je dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim stanjem, ali je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo, ali lahko glede na njegov premoženjski položaj v celoti izpolni svoje obveznosti.

Kakšne so dolžnosti dolžnika med preizkusno dobo?

Če je dolžnik zaposlen mora izpolnjevati svoje obveznosti do delodajalca po pogodbi o zaposlitvi in druge obveznosti iz delovnega razmerja, če pa ni zaposlen in je sposoben za delo, si mora prizadevati najti zaposlitev, ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati, upravitelju pa mora vsak mesec poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev. Prav tako mora, na primer, v skladu z že omenjenim 384. členom upravitelju mesečno poročati o stanju svojega premoženja, pošiljati bančne izpiske, obračune plač ...

V zvezi s tem je bistveno izpostaviti, da lahko vsak upnik ali imenovan upravitelj v skladu s 403. členom ZFPPIPP v določenih časovnih okvirih vloži ugovor zoper odpust obveznosti, če dolžnik krši svoje obveznosti v stečajnem postopku.

Kaj se zgodi po poteku preizkusnega obdobja?

Po uspešnem poteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti, t. i. sklep o odpustu obveznosti. Po tem dejanju, če so opravljene vse aktivnosti v stečajnem postopku, upravitelj predlaga končanje stečajnega postopka, na podlagi česar sodišče izda sklep o končanju stečaja.

Na katere terjatve učinkuje odpust obveznosti?

Odpust obveznosti v skladu s 408. členom ZFPPIPP učinkuje za vse terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja.

Odpust obveznosti pa ne učinkuje za prednostno terjatev iz prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP in prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP in tudi ne za terjatev iz naslova denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku, v pogojni obsodbi določenega pogoja vrnitve premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, oziroma povrnitve škode, povzročene s kaznivim dejanjem, globe ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, izrečenih v postopku o prekršku, in odvzema premoženja nezakonitega izvora.

Izpodbojna pravna dejanja

Kot je bilo omenjeno že uvodoma, je primarni interes stečajnega postopka poplačilo upnikov iz premoženja dolžnika, ki v stečajnem postopku predstavlja stečajno maso in je nato predmet prodaje v slednjem. Za ponazoritev - če ste, na primer, lastnik avtomobila, nepremičnine ..., sodi takšno premoženje v stečajno maso in se bo prodajalo na način, ki ga predvideva ZFPPIPP (bodisi na način javne dražbe, zbiranja ponudb ...), morebitni izkupiček pa bo po plačilu stroškov stečajnega postopka namenjen poplačilu upnikov.

Dolžniki pa se v veliko primerih plačilu svojih obveznosti poskušajo izogniti s tem, da svoje premoženje neodplačno odsvajajo. Če dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo stečajnega postopka (od vložitve predloga za začetek stečaja naprej) neodplačno ali za neznatno plačilo odsvoji, na primer, nepremičnino, avtomobil ali morebitno ostalo premoženje, bo stečajni upravitelj navedeno dejanje izpodbijal, kar ima za posledico, da se bo podarjeno premoženje moralo vrniti nazaj v stečajno maso in bo predmet prodaje. Podobno velja, če ste se, na primer, v omenjenem obdobju odpovedali dednemu deležu v korist določene osebe (pod predpostavko, da je to smiselno izpodbijati).

Takšno ravnanje dolžnika predstavlja tudi oviro zoper odpust obveznosti v skladu s 399. členom ZFPPIPP. Stečajni upravitelj bo s poizvedbami pri pristojnih organih pridobil tovrstne informacije v zvezi z lastništvom določenega premoženja, odsvojitvijo slednjega v zadnjih treh letih ... in bo nato moral vložiti ugovor, kar bo imelo za posledico, da dolžnik ne bo dosegel glavnega cilja, ki ga hoče doseči z osebnim stečajem, torej da bi se razbremenil obveznosti. Dolžniki bi zato morali biti še posebej previdni pri odločitvah v zvezi z neodplačnim razpolaganjem z njihovim premoženjem.

Skupno premoženje zakoncev

Dolžniki se poleg tega premalo zavedajo, da tudi če v javnih evidencah niso vpisani kot imetniki kakšnega premoženja, to ne pomeni, da v stečajni masi ni takšnega premoženja. V stečajno maso namreč lahko sodi tudi delež na skupnem premoženju zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev, ki sta ga ustvarila skupaj tekom razmerja in to kljub temu, da je v javno evidenco (na primer zemljiško knjigo) vpisan kot lastnik drug partner.

V teh primerih se lahko zgodi, da bo upravitelj sprožil ustrezen postopek za ugotovitev deleža na skupnem premoženju, kar posledično pomeni, da v primeru uspešnosti takšnega postopka sodi del premoženja (odvisno od ugotovljenega deleža na skupnem premoženju), ki je bilo v celoti vpisano na ime drugega partnerja, v stečajno maso, v okviru katere se bo tudi prodajalo.

Iz navedenega izhaja, da bi morala biti odločitev za osebni stečaj dobro pretehtana odločitev, ker se sicer lahko zgodi, da bo dolžnik negativno presenečen oziroma osebni stečaj ne bo dosegel želenega namena.

***

Univ. dipl. prav. Miha Senica je odvetniški pripravnik v odvetniški pisarni in pisarni stečajnega upravitelja Kristijana Antona Kontarščaka ter član društva Pravo za VSE.

***

Po dosjeju pravnih nasvetov lahko brskate TUKAJ.