Tiskane izdaje
Namen pravice do plačanega letnega dopusta je delavcu omogočiti, da si odpočije in da ima na voljo obdobje za sprostitev in razvedrilo. Takšno pravico v slovenskem pravnem redu ureja predvsem zakon o delovnih razmerjih (odslej: ZDR-1).
Delavec pridobi pravico do letnega dopusta že s samo sklenitvijo delovnega razmerja, pri čemer njegovo trajanje v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajše od štirih tednov.
Daljše trajanje letnega dopusta lahko določajo sam zakon, kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi. Temu je tako ne glede na to, ali dela delavec poln ali krajši delovni čas. Seveda pa bo število dni odvisno od razporeditve delovnega časa.
Tako bo na primer delavec A, ki opravlja delo pet dni v tednu, upravičen do 20 dni letnega dopusta (štirje tedni x pet dni) oziroma še več, če ima majhne otroke. Tako bi bil delavec B z dvema otrokoma, mlajšima od 15 let, upravičen do 22 dni letnega dopusta (štirje tedni x pet dni + 2 x 1 dan).
Prenašanje dopusta v naslednje leto
V okviru zaposlitve pri istem delodajalcu velja, da je delavec dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta, preostanek pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. Vendar pa ima delavec pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu (oziroma do 30. junija naslednjega leta) zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 31. decembra naslednjega leta. Če ima delavec šoloobvezne otroke, sme vsaj en teden letnega dopusta izrabiti v času šolskih počitnic.
Zgoraj omenjeni delavec A bo tako moral polovico od pridobljenih 20 dni letnega dopusta za leto 2015 izkoristiti najpozneje do 31. decembra 2015, preostalih deset dni pa sme »prenesti« v naslednje leto in jih izrabiti najpozneje do 30. junija 2016. Če pa v letu 2015 iz upravičenih razlogov ni mogel izrabiti niti deset dni, lahko celoten letni dopust (vseh 20 dni) koristi do 31. decembra 2016.
Situacija pa ni enaka, če delavec delodajalca med letom zamenja. V tem primeru novi delodajalec ni dolžan upoštevati letnega dopusta, ki je delavcu ostal pri prejšnjem delodajalcu, razen če se za to sam izrecno obveže.
Do nadomestila le izjemoma
Navsezadnje pa je delavec lahko upravičen tudi do nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni bilo mogoče izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Iz namena pravice do letnega dopusta namreč izhaja, da je nadomestilo za neizrabljen letni dopust zgolj izjema, ki jo je treba razlagati restriktivno. Z izjemo opisane situacije se pravici do letnega dopusta ni mogoče odpovedati.
Opozoriti pa je treba tudi na sledeče: delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve, krajše od enega leta, ima pravico do ene dvanajstine letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.
Če je zgoraj omenjeni delavec A pogodbo o zaposlitvi sklenil 01. aprila 2015, bo tako v letu 2015 pridobil 15 dni letnega dopusta (20 dni osnove / 12 mesecev v letu x 9 mesecev zaposlitve).
Regres
Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati tudi regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Takšno obveznost mora izpolniti najpozneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. V primeru nelikvidnosti se sme s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določiti tudi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Če delavcu pripada letni dopust zgolj v sorazmernem delu, bo enako veljalo tudi za regres.
Več informacij najdete TUKAJ.
***
Uni. dipl. prav. Ana Hederih je svetovalka spletnega portala Pravo za vse.
