Razdelitev premoženja med dediče

Je v izogib družinskim zdraham smiselno poskrbeti za razdelitev dediščine še za časa življenja?

Objavljeno
28. december 2015 12.09
reu/AFGHANISTAN-TALIBAN/

V slovenski sodni praksi je eden izmed najpogostejših vzrokov za pravdanje delitev dediščine. Četudi so bili odnosi med družinskimi člani za časa pokojnikovega življenja dobri, se to lahko po uvedbi dedovanja po pokojnem kaj hitro spremeni.

Pravni sistem nam ponuja možnost, da morebitna nesoglasja dedičev, ki bi lahko nastala ob uvedbi dedovanja, razrešimo že za časa našega življenja. Ena izmedd rešitev je sklenitev pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja oziroma izročilne pogodbe, ki jo ureja obligacijski zakonik (1) v členih od 546 do 556. Izročitelj lahko s to pogodbo razdeli premoženje, ki ga ima v danem trenutku, in ne premoženja, ki bi ga imel ob smrti. Običajno gre za izročitev nepremičnega premoženja.

Stranke in veljavnost pogodbe

Izročilno pogodbo lahko izročitelj sklene zgolj s svojim potomcem, posvojencem ali njihovimi potomci ter z zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem.

Pri sklenitvi izročilne pogodbe sta pomembni dve obvezi, in sicer da je pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa ter da se s pogodbo strinjajo vsi dediči. Če se kateri od njih s pogodbo ni strinjal ob njeni sklenitvi, vendar želi svoje strinjanje podati pozneje, lahko to stori v enaki obliki kot je bila sklenjena pogodba - torej tako, da poda soglasje v obliki notarskega zapisa. Izročitev in razdelitev premoženja ostaneta veljavni, če potomec, ki se ni strinjal, umre pred izročiteljem, ne da bi imel svoje potomce, če se odpove dediščini, če je razdedinjen ali če je dedno nevreden (2).

Dednopravne posledice

Na podlagi izročilne pogodbe izročeno premoženje se ne upošteva pri ugotavljanju in računanju vrednosti zapuščine, vendar le, če so se s pogodbo strinjali vsi zapustnikovi potomci, ki bi ob uvedbi dedovanja po izročitelju dedovali v prvem dednem redu (3). Če se, na primer, eden od potomcev s pogodbo ni strinjal, se izročeno premoženje ostalim potomcem šteje kot darilo, za katero lahko potomec, ki se s pogodbo ni strinjal, zahteva, da se všteje v zapuščino. Torej je izročitev premoženja veljavna tudi v primeru, če se z njo ne strinjajo vsi potomci, vendar tako izročeno premoženje nima za prejemnike dednopravnih posledic. V primeru, da se niso vsi potomci strinjali z izročilno pogodbo, se izročitev premoženja šteje kot veljavna, vendar kot da bi bila izročena na podlagi darilne pogodbe.

Kot smo navedli, je lahko podpisnik pogodbe tudi partner izročitelja, pri čemer se mora s pogodbo strinjati. V primeru, da zakonec ni deležen izročitve premoženja, njegova pravica do nujnega deleža ostane neokrnjena. V tem primeru se pri ugotavljanju vrednosti zapuščine po zapustnikovi smrti tisti deli zapustnikovega premoženja, ki jih je izročil svojim potomcem, vštejejo v zapuščino.

Osebe, ki jim je bilo premoženje izročeno v času življenja izročitelja, ne odgovarjajo za dolgove zapustnika s tem premoženjem, ampak zgolj v vrednosti premoženja, ki bi ga dobile ob uvedbi dedovanja.

Pravice izročitelja

Izročitelj si lahko v zameno za izročeno premoženje izgovori kakršno koli ugodnost ali pravico. Glede na obstoječo sodno prakso si izročitelji običajno izgovorijo naslednje pravice: dosmrtno rento, dosmrtno preživljanje, dosmrtno bivanje v nepremičnini brez lastnih obveznosti ... Te pravice lahko izročitelj pridrži tudi za svojega zakonca, zase in za svojega zakonca ali za koga drugega. Dejstvo, da si izročitelj pridrži določene pravice, še ne pomeni, da gre za sklenitev pogodbe o preužitku. V prvi vrsti je pomemben namen pogodbe.

Pogodba lahko vsebuje tudi določilo, da prevzemnik nepremičnine do smrti izročevalca nima pravice razpolagati z nepremičnino. Prevzemniku se s tako določbo prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, pri čemer je treba opozoriti, da tovrstna določba ni ovira za izvršbo na to nepremičnino. V primeru, da nepremičnino na podlagi izvršbe prevzame nekdo tretji, izročevalca še vedno varuje morebitna izgovorjena dosmrtna služnostna pravica stanovanja, ki se prenese tudi na novega lastnika.

Preklic pogodbe

V primeru, da s strani potomca, ki je prejel izročeno premoženje, pride do hude nehvaležnosti ali če se potomec začne proti izročitelju ali njegovemu bližnjemu obnašati tako, da je to po temeljnih moralnih načelih nepravično, lahko izročitelj pogodbo prekliče. Prav tako lahko izročitelj pogodbo prekliče, če potomec ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena z izročilno pogodbo ali če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila s pogodbo naložena.

Pogodba se lahko prekliče tudi v drugih primerih neizpolnitve bremen, določenih s pogodbo. V teh primerih o preklicu pogodbe odloča sodišče, glede na sorazmerje med bremeni in drugimi okoliščinami. Sodišče lahko odloči ali ima izročitelj pravico zahtevati vrnitev danega premoženja ali pa ima samo pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen.

V primeru preklica pogodbe je potomec dolžan prejeto premoženje vrniti izročitelju. Tak potomec je ob izročiteljevi smrti še vedno upravičen do nujnega dednega deleža, izročeno premoženje morebitnim ostalim potomcem pa v razmerju do prvega potomca šteje kot darila.

Stroškovni vidik

V primeru izročilne pogodbe, s katero izročitelj razdeli vse svoje premoženje, po njegovi smrti ni treba uvesti zapuščinskega postopka, kar pomeni, da dediči nimajo stroškov v zvezi z zapuščinskim postopkom. Za dediče je to ugodneje kot sklenitev notarske pogodbe, saj so sodne takse za zapuščinski postopek višje od stroškov notarskih storitev, ki bi bile potrebne za sestavo izročilne pogodbe.

Prejemniki izročenega premoženja so oproščeni plačila davka na prejeto premoženje.

Najpomembneje pa je, da se lahko s transparentnim načinom razdelitve premoženja za časa življenja, kar izročilna pogodba je, prepreči morebitno pravdanje dedičev ob uvedbi dedovanja po smrti zapustnika.

***

Janja Cigoj, mag. prav., je svetovalka Prava za VSE

***

(1) Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 97/07, v nadaljevanju OZ.

(2) 4. odstavek 547. člena OZ.

(3) Po 11. členu Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, s spremembami) spadajo v prvi dedni red njegovi otroci in njegov zakonec.

***

Po dosjeju pravnih nasvetov lahko brskate TUKAJ.