Tiskane izdaje
Plačilna nedisciplina je v Sloveniji zelo razširjen in pereč problem, še posebej za študente, ki so (pre)pogosto žrtve neplačnikov. Študente v praksi vse bolj zanima, kako naj pridejo do poplačila za opravljeno delo oziroma kaj vse lahko storijo, da jim bo delodajalec nakazal še preostanek njihovega zaslužka.
Zakaj je tako
Študentsko delo za delodajalca pomeni cenejšo delovno silo. Študentje so pri iskanju dela bolj fleksibilni od drugih iskalcev zaposlitve, saj je ponudba del, ki jih študentski servisi dnevno objavljajo, precej pestra. Med študenti in delodajalci pogosto ni sklenjene pogodbe o zaposlitvi, zato je tudi sam postopek zaposlitve in njenega prenehanja za delodajalca precej bolj preprost kot v primeru redne zaposlitve.
Kot bomo videli v nadaljevanju, se za študentsko delo le izjemoma uporablja zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ki se sicer uporablja za delovna razmerja med delodajalci in pri njih zaposlenimi delavci. Ravno zaradi tega pa so študentje (v smislu varstva pravic delavcev) manj zaščiteni in posledično lahek plen neplačnikov.
Kako se zaščititi pred neplačniki
Študentje se sicer ne morejo popolnoma zaščititi pred neplačniki, lahko pa si z nekaj ukrepi vsaj nekoliko olajšajo morebitno kasnejšo izterjavo svojega zaslužka. Priporočljivo je, da se študentje že pred začetkom dela z delodajalcem natančno dogovorijo o vseh pogojih dela, o urni postavki, trajanju dela, zahtevah, dodatnih pogojih, rokih plačila ... Pomembno je tudi, da delodajalec pred začetkom dela podpiše in ožigosa en izvod napotnice. Med samim opravljanjem dela pa je koristno, da študentje vodijo natančno evidenco o opravljenih urah (po dnevih), fotokopirajo evidenco o prihodih in odhodih ...
Študentje se lahko pred neplačniki zavarujejo že v sami fazi izbire delodajalca, in sicer s spremljanjem seznama neplačnikov, ki so objavljeni na različnih spletnih straneh (na primer http://www.neplacniki.info/, http://www.stop-neplacniki.si/).
Kakšen je postopek izplačila
Študent mora pred začetkom dela na študentskem servisu dvigniti oziroma naročiti napotnico. Ko preneha delo, mora delodajalec na študentski servis poslati (vrniti) izpolnjeno, podpisano in ožigosano napotnico. Ko delodajalec plača račun, študentski servis študentu nakaže denar. Če delodajalec ne plača računa, potrjeno napotnico pa vseeno vrne na študentski servis, lahko zadnji od delodajalca izterja dolgovani znesek. S potrditvijo napotnice (in izdajo potrdila o opravljenem delu) delodajalec namreč pooblasti študentski servis, da v svojem imenu in na račun delodajalca izplača v napotnici naveden znesek osebi, ki je navedena na napotnici, torej študentu, ki je opravil določeno delo. S trenutkom izpolnitve nakazila študentski servis pridobi regresni zahtevek do delodajalca, in sicer za plačilo istega zneska, ki ga je po pooblastilu in na račun delodajca izplačal (študentski servis) študentu.
Gre za obliko in vrsto asignacije, ki jo obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) ureja v 1035. členu in določa, da z nakazilom (asignacijo) pooblašča ena oseba, nakazovalec (asignant), drugo osebo, nakazanca (asignata), da na njen račun izpolni nekaj določeni tretji osebi, prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev.
Kaj storiti, če delodajalec ne vrne (potrdi) napotnice
Študentski servis ukrepa v vsakem primeru, tudi napotnica ni vrnjena, vendar lahko takrat delodajalca le pozove k njenemu vračilu. Brez potrjene in vrnjene napotnice študentski servis nima verodostojne listine, ki jo potrebuje kot upnik v morebitnem izvršilnem postopku, kar pomeni, da napotnica, ki jo vrne delodajalec, predstavlja pravno podlago, da lahko študentski servis sploh pravno ukrepa v imenu študenta.
Če delodajalec napotnice ne vrne, ima študentski servis bolj ali manj zvezane roke. V takšnih primerih je priporočljivo, da se študent obrne na študentski servis, ki mu je izdal napotnico, saj lahko ta večkrat pripomore k ugodni rešitvi. Prav tako lahko študent študentskemu servisu posreduje pritožbo o zadevi, kar lahko povzroči, da študentski servis s takšnim delodajalcem neha poslovati. V ekstremnem primeru je tako možna popolna blokada, kjer delodajalec ne more več ponujati dodatnih del na študentskem servisu, blokiranemu podjetju pa študentski servis tudi ne izdaja več napotnic.
Kaj je rizični sklad in čemu služi
Rizični sklad je sklad, v katerega študentski servis nameni del svojih sredstev za primer, če delodajalec ne plača študentskega dela, ter za sodne takse.
Skladno s 24. členom pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje mora agencija vsako leto določiti način koriščenja sredstev sklada tako, da v svojem splošnem aktu oblikuje merila upravičenosti, vrstni red izplačil, roke ter pravila evidentiranja poslovnih dogodkov v zvezi s terjatvami. Glede na to, da mora agencija s pravili poslovanja sklada seznaniti ministrstvo in zagotoviti, da so ta pravila javno dostopna vsem zainteresiranim, lahko vsak študent preveri, koliko sredstev je še ostalo in kako se porazdelijo.
Kako lahko študentje izterjajo plačilo za opravljeno delo
Študentje, ki jim delodajalec ne izplača plačila za opravljeno delo, se lahko obrnejo tudi na Inšpektorat za delo. Ko študentje izčrpajo vsa »mirna« sredstva, kot so razni pozivi in dopisi delodajalcu, jim preostane le še izterjava v sodnem postopku (vložitev tožbe).
V primeru študentskega dela gre za tristrano oziroma tripartitno pogodbeno razmerje med delodajalcem, študentom in študentskim servisom. Če študentski servis študentu ne zagotovi plačila, kljub temu obstaja pravna podlaga za izterjavo denarne terjatve pred pristojnim delovnim sodiščem. Če je študent opravljal delo s posredovanjem organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela študentom in dijakom, gre za delovni spor. Za spore, ki izvirajo iz dela študentov, je skladno s točko e 1. odstavka 5. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) pristojno delovno sodišče.
ZDR-1 v 7. odstavku 211. člena glede občasnega ali začasnega opravljanja dela dijakov in študentov ureja le varstvo pred diskriminacijo ter predpisuje uporabe določb tega zakona o enaki obravnavi glede na spol, o delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, ter o odškodninski odgovornosti, glede preostalih vprašanj pa je treba upoštevati določbe OZ (primer: VDSS sodba Pdp 571/2011 z dne 14.07.2011).
Glede plačila občasnega ali začasnega opravljanja dela študentov tako velja splošno obligacijsko načelo dolžnosti izpolnitve obveznosti, v smislu katerega so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjati za njeno izpolnitev. Če študent svojo obveznost opravljanja dela izpolni, je tudi delodajalec dolžan izpolniti svojo obveznost po ustreznem plačilu za opravljeno delo. V nasprotnem primeru neplačilo za opravljeno delo študenta predstavlja denarno terjatev, ki po določbah OZ zastara v petih letih.
V primeru izterjave denarne terjatve pa je študent upravičen tudi do zakonskih zamudnih obresti od dneva, ko je delodajalec (dolžnik) prišel v zamudo s plačilom. OZ v 378. členu določa, da če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Skladno z 299. členom OZ pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z zunajsodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost.
***
Uni. dipl. prav. Tadej Škrube je svetovalec spletnega portala Pravo za vse.
***
Po dosjeju pravnih nasvetov lahko brskate TUKAJ.
