Primerjalni testi živil - test korporativne (ne)odvisnosti Evrope

Rezultati slovenskega in hrvaškega vzorčenja do konca maja. Ko jih bodo izvedle še druge države, sledi odločitev Evropske komisije, ki se zdaj še ne ve, ali bi stopila na stran potrošnikov ali korporacij.

Objavljeno
28. april 2017 18.31
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Ljubljana – Prah zaradi domnevne drugorazredne kakovosti živil, ki jih multinacionalke tržijo v vzhodni in srednji Evropi, se je nekoliko polegel. A pripravlja se nov vihar. Več držav, poleg Češke in Romunije tudi Slovenija in Hrvaška, izvaja ali načrtuje nove primerjalne teste izdelkov znanih blagovnih znamk.

V Sloveniji je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin za zdaj izvedla predhodni pregled ponudbe živil različnih blagovnih znamk v trgovskih verigah. Ugotavljala je predvsem razlike v hranilni sestavi na označbah živil. Pokazalo se je, da se pod isto blagovno znamko tržijo živila, ki se glede podrobnosti v hranilni sestavi med seboj razlikujejo – na primer po deležu kakava, količini sladkorja ali vrsti maščobe –, vendar razlike niso velike.

V naslednji fazi se bo skladnost označb s hranilno sestavo živila preverjala z analiznimi preskusi. Zanje je bilo izbranih 11 živil, za vsako vrsto sta bila odvzeta dva vzorca, skupaj 22. Gre za izdelke, primerljive s tistimi, ki sta jih testirali Češka in Slovaška, torej mlečne, mesne, ribje, čokoladne in pekovske izdelke, pijače, kavo in začimbe, so za STA povedali na ministrstvu. Trenutno poteka postopek javnega naročila za izvedbo, rezultati analiz pa bodo predvidoma znani v drugi polovici maja.

Hrvati prepričani, da so drugorazredni državljani

Na Hrvaškem medtem že poteka primeralno testiranje, financirala ga je evroposlanka iz vrst socialnih demokratov Biljana Borzan. Inšpektorji za varno hrano so v trgovinah v Zagrebu in Münchnu nakupili 27 izdelkov, ki so jih z anketnim glasovanjem izbrali hrvaški državljani. Gre predvsem za živila in pijače potrošnikom po vsej Evropi dobro poznanih blagovnih znamk, poleg njih pa bodo testirani še prašek za perilo Ariel in mehčalec Silan. Borzanova rezultate testiranja napoveduje za junij.

Prebivalci Hrvaške so zelo sumničavi do poslovnih praks živilskih multinacionalk. V anketi, opravljeni novembra lani, jih je kar 82 odstotkov menilo, da so izdelki, kot so čokolada Milka, namaz Nutella, Coca-Cola, zobna pasta Colgate, britvice Gillete in pralni prašek Ariel, ki jih korporacije distribuirajo na vzhodnoevropske trge, slabše kakovosti kot enaki izdelki istih blagovnih znamk, namenjeni na trge Zahodne Evrope. Preko 70 odstotkov vprašanih Hrvatov in Hrvatic je prepričanih, da jih velike korporacije obravnavajo drugorazredne državljane, 90 odstotkov pa bi jih želelo kupovati enake izdelke, kot jih imajo na voljo kupci v zahodni Evropi.

Sporni madžarski test

Občutek drugorazrednosti (hkrati pa, paradoksalno, superiornosti) preveva tudi sicer evroskeptične Madžare. Kmetijski minister Sandor Fazekas je tamkajšnji upravi za varno hrano (Nebih) naročil izvedbo primerjalnega testa živil nemudoma po objavi slovaške primerjalne analize, ki je konec februarja sprožila nov val dvomov o enaki kakovosti izdelkov multinacionalk na trgih srednje in Zahodne Evrope. Nebih je odvzel vzorce živil doma ter v Avstriji in Italiji, čeprav ni imel zakonskih pooblastil za odvzem vzorcev živil zunaj Madžarske.

Neverodostojni pa so tudi rezultati, ki jih je konec marca na novinarski konferenci predstavil kar minister Fazekas sam, ki je priložnost takoj izkoristil za oceno, da multinacionalke v trgovskih verigah na Madžarskem prodajajo drugorazredno blago. V testiranje je bilo vključenih 96 izdelkov (84 prehranskih, sedem vrst piva in pet vrst pasje hrane), vendar inšpektorji Nebih v 20 primerih niso primerjali enakih izdelkov istih blagovnih znamk, temveč zgolj podobne; podobno »napako« so storili že v testu leta 2014.

Razlike med živili so ugotovili v 71 primerih, vendar te ne kažejo nujno na slabšo kakovost živil v madžarskih trgovinah, kot je rezultate interpretiral Fazekas. Tako raziskava denimo navaja, da je avstrijska čokolada Milka nekoliko bolj temno rjava od madžarske, da so madžarski koruzni kosmiči s piškoti znamke Nestle »nekoliko svetlejši« od avstrijskih, avstrijska vegeta pa »nekoliko manj slana«. Pri nekaterih živilih, npr. marmeladi Darbo in olivnem olju Bertolli, se je pokazalo, da so tista s polic madžarskih trgovin kakovostnejša od avstrijskih in italijanskih različic, vendar je Nebih te tendenciozno označil za »drugačne od madžarskih«.

Omenjeni primerjalni test živil je po besedah novinarja tednika HVG Andrasa Nemetha protievropsko in politično motiviran ter kot takšen »del strategije napada na tuje multinacionalke in pripravo terena za podpornike vladajoče desničarske stranke Fidesz premierja Viktorja Orbana. Izdelki trgovskih verig v lasti madžarskih podjetij so veliko dražji kot v drugih verigah, saj morajo ta financirati tudi vladajočo stranko,« je oster.

Evropska komisija med tnalom in nakovalom

Očitki zaradi slabše kakovosti potrošniških izdelkov multinacionalk za trge vzhodne Evrope in posledično ustvarjanje evropskih državljanov dveh kategorij se širijo že od padca železne zavese, znova pa jih je na plano prinesla Slovaška z objavo omenjene primerjalne raziskave, ki je pokazala, da je skoraj polovica živil v njenih trgovskih verigah slabše kakovosti kot v Avstriji.

Kmetijski ministri EU so se v začetku marca dogovorili, da bodo te očitke preverili s testiranjem na evropski ravni, ki bo podlaga za ukrepe Evropske komisije. Ta se je očitno znašla med tnalom zahodnih držav in prehranskih multinacionalk, ki imajo v njih svoje sedeže, ter nakovalom z občutkom vsesplošne prikrajšanosti prežetih prebivalcev držav srednje in vzhodne Evrope. Enkrat se postavi na stran prvih z argumentom, da se multinacionalke le prilagajajo različnim okusom, ter da se potrošniki sami odločajo, kaj bodo kupovali, drugič na stran zagovornikov tistih, ki trdijo, da potrošniki nimajo možnosti izbire in so razlike med istimi izdelki dejansko zavajanje potrošnikov, ki ga je treba odpraviti ali pa ostro sankcionirati kot druge nepoštene poslovne prakse.

Odločitev, ki jo bo Evropska komisija sprejela junija, ko bodo znani rezultati vseh primerjalnih testov, bo znak, koliko ji je dejansko mar za pravice potrošnikov, kakor tudi znamenje njene korporativne (ne)odvisnosti. Že zdaj pa se je treba zavedati, da je evropska industrija živil in pijač največja svetovna izvoznica prehranskih izdelkov.