Tiskane izdaje
Zajtrkuje že okoli 60 odstotkov otrok in mladostnikov. Obroki v vzgojno-izobraževalnih ustanovah prispevajo pomemben delež hrane, ki jo vsak dan zaužijejo otroci in mladostniki. Otroci s prehrano v vrtcu pokrijejo do 70 odstotkov dnevnih potreb, osnovnošolci pa več kot polovico. Organizacijsko in zakonodajno sta vrtčevska in šolska prehrana dobro urejeni. Od leta 2010 imamo strokovne smernice za zdravo prehranjevanje, ki jih morajo vzgojno-izobraževalne ustanove upoštevati pri pripravi jedilnikov. Ali to res počnejo skladno z zakonom o šolski prehrani, preverja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Od leta 2009 ocenjuje jedilnike in tudi kakovost obrokov v vzgojno-izobraževalnih zavodih, od leta 2013 pa tudi uresničevanje smernic zdrave prehrane v praksi. Lani je NIJZ pregledal 137 vzgojno-izobraževalnih zavodov. Ugotavljajo, da so zavodi podobno kot v prejšnjih letih sadje in zelenjavo dobro vključevali v obroke; več kot polovica (65 odstotkov) jih je poskrbela, da so bili del vsakega obroka. Vključevanje sladkih pijač se v zadnjih letih postopno zmanjšuje, a občasno jih še vedno ponujajo, kar povečuje nepotreben vnos dodanih sladkorjev.
V jedilnike so še vedno premalokrat vključeni polnozrnati izdelki, pogosto pa kruh in pekovsko pecivo iz bele in polbele moke. Prav tako se na njih preveč pogosto znajdejo sladki pekovski in slaščičarski izdelki, namesto mleka in navadnih jogurtov sladkani jogurti in mlečni deserti, namesto priporočenega (belega) mesa pa industrijski mesni izdelki. Ribe in ribje jedi so na krožnikih otrok preredko, na kar vplivajo tudi objektivni razlogi, v poročilu ugotavlja NIJZ.
Slabše v šolah kot v vrtcih
Medtem ko je vrtčevska prehrana organizirana zgledno s tremi obroki in dopoldanskim prigrizkom, velika večina srednjih šol (91 odstotkov) zagotavlja le en obrok hrane na dan. V vrtcih in osnovnih šolah jedilnike večinoma sestavljajo osebe s primerno izobrazbo, v srednjih šolah pa nimajo dovolj organizatorjev šolske prehrane, zato te naloge opravljajo različni učitelji, kar zmanjšuje verjetnost ustreznega sestavljanja jedilnikov.
Vrtci in osnovne šole imajo tudi lastne centralne ali razdeljevalne kuhinje, medtem ko je več kot polovica srednjih šol nabavo, pripravo ter razdeljevanje obrokov preneslo na zasebne ponudnike, kar zaradi tržnih interesov lahko slabša kakovost ponudbe, opozarja poročilo NIJZ. Tudi zasebni ponudniki bi morali upoštevati strokovne smernice zdrave prehrane v šolah, a prepogosto popustijo željam otrok, ki se še vedno nagibajo k slabim prehranskim izbiram.
Slabe prehranske navade otrok otežujejo uresničevanje prehranskih smernic za zdrave jedilnike. Tudi skrbno pripravljen obrok ne doseže namena, če ga otrok odklanja, pritrjuje Irena Simčič z zavoda za šolstvo, ki slabe prehranske navade pripisuje vzgoji v družini. Otroci od doma prinašajo v šolo nezdrave prigrizke in pijače ali pa jih kupijo na poti v šolo, zdravo pripravljene obroke pa zavračajo. Največkrat ostajajo nezaužiti zelenjava, zelenjavne jedi, juhe, enolončnice in polnozrnati izdelki. Vzgojni zavodi imajo po besedah Simčičeve še veliko dela z izboljšanjem prehranskih navad otrok.
Nekateri kazalniki zdravega prehranjevanja pa se vendarle izboljšujejo, pravi direktor NIJZ Ivan Eržen. Ne zmanjšuje se več delež enajstletnikov, ki ne uživajo zelenjave. Po letu 2012 – do takrat je ta delež nenehno upadal – se je povečal s 26 na 32 odstotkov. Delež 15-letnikov, ki vsak dan uživajo sladke pijače, se je nižal z 48 na 25 odstotkov, ustavil se je tudi trend povečevanja deleža čezmerno hranjenih in debelih mladostnikov. Še vedno je visok, 17-odstoten, a za spremembo trenda bo po besedah Eržena treba storiti več na področju telesne dejavnosti, ki ni zadostna. Prav tako bodo morale državne institucije storiti še marsikaj za enakomerno zagotovitev ustrezne prehrane. Ta se namreč konča, ko mladostnik postane študent.
