Štiristo ton perutnine iz Brazilije tudi pri nas

Ljubljana – Piščančje meso iz Brazilije, ki jo pretresa največja živilska afera v njeni zgodovini, je prišlo tudi v Slovenijo. Rezultati analize odvzetih vzorcev, ki bodo pokazale, ali je primerno za prehrano, bodo znani prihodnji teden, že zdaj pa je potrjeno, da ne izhaja iz obratov za pakiranje mesa s črnega seznama.

Gre za okoli 405 ton perutninskega mesa, ki je bilo k nam uvoženo iz Nizozemske in Danske. Dobavile so ga večje slovenske hladilnice, ki meso prodajajo predvsem gostinskim obratom, drugim veletrgovcem in mesnopredelovalni industriji. Tega mesa na trgovskih policah gotovo ni bilo, saj je šlo za večje količine, ki fizično niso primerne za prodajo končnemu potrošniku, pravi direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak. Slabih rezultatov vzorčenja po njenih besedah ni mogoče pričakovati, saj je Brazilija po izbruhu živilske goljufije z mednarodnimi razsežnostmi močno poostrila nadzor v verigi predelave in trženja mesa. »Pomembno pa je, da bomo na mesne pošiljke iz Brazilije bolj pozorni tudi po tem, ko bodo žarometi, usmerjeni v afero, ugasnili,« poudarja Bizjakova.

Poostren nadzor vseh pošiljk mesa iz Brazilije

Afera z biblijskim imenom Slabotno meso, ki je v Braziliji, največji izvoznici govedine in perutnine, po dveh letih kriminalističnih preiskav izbruhnila sredi marca, je razkrila sistemsko korupcijo v proizvodnji in trgovanju s perutninskim in govejim mesom, v katero je bilo vpletenih več uslužbencev ministrstva za kmetijstvo in 21 obratov za pakiranje mesa, med njimi sta bila tudi največja izvoznika govedine in perutnine JBS in BRF. Obrati so meso izvažali v številne države, štirje so bili registrirani tudi za izvoz mesa v EU. Odgovorni v podjetjih so inšpektorje za varno hrano podkupovali, da so izdajali potrdila o zdravstveni ustreznosti mesa, čeprav je bilo okuženo s salmonelo. Meso so razkuževali s klorom, kar je v EU prepovedano, in »osveževali« z drugimi kemikalijami. Njegovo težo so povečevali z vbrizgavanjem vode, vsebnost beljakovin pa z dodajanjem sojinih, vendar tega na deklaracijah niso navedli.

Slovenija in vse druge države članice EU od izbruha afere posebno pozorno spremljajo in vzorčijo meso in mesne izdelke iz Brazilije, namenjene prehrani ljudi, po navodilih, ki jih je konec marca objavila evropska komisija. Na vstopni točki v EU, v primeru Slovenije v Luki Koper, je fizično pregledana vsaka pošiljka; preverjeno je, ali jo spremlja veljavna dokumentacija in ali so podatki v njej skladni z oznakami na pošiljki. Dodatno je z odvzemom vzorcev in laboratorijsko analizo mikrobiološke in kemijske ustreznosti preverjenih najmanj 20 odstotkov vseh pošiljk. Ugotavlja se tudi prisotnost ostankov veterinarskih zdravil, onesnaževal, aditivov in drugih dodatkov. Če je v pošiljki ugotovljena neskladnost, ki ne pomeni nevarnosti za zdravje, je spet odpremljena v Brazilijo, če pa obstaja dokaz nevarnosti za zdravje, je uničena.

Salmonela v perutnini iz Tajske

Vsaka ugotovitev neskladnosti in nevarnosti je sporočena v sistem Traces in sistem hitrega obveščanja za živila in krmo Rasff, ki omogočata izmenjavo podatkov o neskladnih in nevarnih živilih med državami EU in evropsko komisijo ter hiter umik živil s trga. Poleg tega prihodnje pošiljke iz istega obrata podredijo še strožjim inšpekcijskim pregledom, stroške katerih krijejo uvozniki. V zadnjih letih v Sloveniji povprečno odkrijejo okoli 20 neskladnih pošiljk mesa na leto.

Preplah zaradi zdravstveno oporečnega piščančjega mesa iz Brazilije je za zdaj odveč. Inšpektorji za varno hrano so pri rutinskem vzorčenju mesa v hladilnicah iz sistema skladišč trgovine Hmezad našli s salmonelo okužene soljene piščančje prsi brez kosti, ki so bile uvožene iz Tajske. Šlo je za nekaj več kot dve toni mesa. Po objavi rezultatov analiz je bilo meso s trga umaknjeno, 700 kilogramov pa je bilo porabljenega že prej; najverjetneje smo ga že pojedli.