V ponudbi lesnih peletov je še vedno nekaj neustreznih

Manj kakovostne vrste je mogoče spoznati že na prvi pogled, več povedo označbe in test ZPS.

Objavljeno
21. avgust 2014 13.08
Slovenija, Maribor, 5.4.2012 - peleti foto:Tadej Regent/Delo
Boštjan Okorn, ZPS
Boštjan Okorn, ZPS
Kurilno olje je iz mode in vse bolj ga nadomeščajo lesna goriva, v zadnjem letu predvsem lesni peleti. Tako bi lahko na kratko opisali trg energentov za ogrevanje v gospodinjstvih.

Dogajanje ni presenetljivo, saj naj bi po nekaterih podatkih s prehodom na ogrevanje s peleti prihranili tudi več kot polovico stroškov za ogrevanje, pri čemer pa uporabnik izgubi le majhen del udobnosti, ki ga ponuja ogrevanje na fosilna goriva.

Ogrevanje s sodobnimi pečmi na lesne pelete omogoča visoko stopnjo samostojnosti. Kako pogosto je treba dodajati gorivo, je odvisno predvsem od velikosti zalogovnika. Pri nas je večina uporabnikov peletov pred tem uporabljala ogrevanje na kurilno olje, zato se mnogi odločajo za nakup peletov v vrečah, saj nimajo večjega in pred zunanjimi vplivi zaščitenega prostora za shranjevanje večjih količin, katerih nakup in dostava sta na enoto teže ugodnejša.

Ker je vprašanj potrošnikov o kakovosti peletov v vrečah, ki so naprodaj v naših trgovinah, vedno več, smo letos v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije ponovno izvedli test lesnih peletov. Tokrat smo pod drobnogled vzeli 15 vzorcev, ki smo jih kupili v večjih prodajnih centrih po Sloveniji. Ker je del stroškov testiranja pokril Gozdarski inštitut Slovenije, bodo rezultati dostopni v začetku septembra 2014 brezplačno vsem potrošnikom na spletnem portalu, seveda pa bodo objavljeni tudi v septembrski številki revije VIP.

Rezultati so v splošnem boljši kot lani, a še vedno smo našli nekaj neustreznih vzorcev. Stanje na trgu se torej počasi vendarle izboljšuje, pri čemer bo potreben še velik korak na področju označevanja, še zlasti certificiranja.

Na kaj je treba biti pozoren pri nakupu? Manj kakovostne pelete boste morda spoznali že na prvi pogled (kratki peleti, veliko drobnih delcev), obstaja pa tudi nekaj drugih načinov, kako ločiti slabe izdelke od kakovostnejših.

Označevanje: Zelo pomemben pri označevanju je podatek o skupnem kakovostnem razredu (A1, A2 ali B), po možnosti s certifikatom En Plus, podatek o preostanku pepela (meja za kakovostni razred A2 je 1,5 odstotka, za A1 pa 0,7 odstotka) in poreklu surovine. Pomembno je pogledati tudi vsebnost vode (nad desetimi odstotki je neustrezno), gostoto nasutja, mehansko obstojnost, izdelovalca in distributerja, manj pomembna pa je energijska vrednost.