Naredite backup. Danes!

Strokovnjaki in različne organizacije opozarjajo, da je nujno skrbeti za varnostne kopije pomembnih dokumentov. Količina različnih dokumentov, ki jih ustvarjamo in hranimo na naših računalnikih in v oblaku, še nikoli ni bila tako velika, hkrati pa je tudi možnost izgube vedno večja. Varnostne kopije vam bodo prišle prav, če izgubite pametni telefon, pomotoma izbrišete nujno datoteko ali pa se pokvari trdi disk računalnika. Nezadržno širjenje izsiljevalskih kriptovirusov pa je še en argument, zakaj je pametno poskrbeti za ustrezen backup.

Tarča izsiljevalskih virusov so tako posamezniki kot podjetja

Izsiljevalski virusi, ki zašifrirajo vse dokumente na računalniku in nato zahtevajo plačilo odkupnine, so v zadnjih letih postali zelo resna težava na področju računalniške varnosti, brez težav bi lahko rekli, da gre za epidemijo. Po podatkih iniciative nomoreransom.org število žrtev tovrstnih napadov skokovito narašča in je v obdobju med aprilom 2015 in marcem 2016 doseglo 718.000, kar pomeni 5,5-kratno povečanje glede na primerljivo obdobje v letih 2014 in 2015.

Žrtev izsiljevalskih virusov lahko postane vsak spletni uporabnik in vsako podjetje. Računalniški kriminalci ne izbirajo in pogosto poskušajo doseči čim več žrtev ter si zagotoviti čim večji dobiček. Podjetja in organizacije bodo verjetneje plačale odkupnino, saj nujno potrebujejo podatke za svoje poslovanje.

Stanje v Sloveniji je povsem primerljivo. Statistika nacionalnega odzivnega centra SI-CERT v letu 2016 kaže, da so bili izsiljevalski virusi gotovo grožnja številka ena. V lanskem letu smo prejeli več kot 500 prijav, kar je več kot dvakratno povečanje v primerjavi z letom 2015. Okužene so bile številne šole, knjižnice, zdravstveni domovi, mestne občine, lekarne, muzeji, majhna in velika podjetja ter številni posamezniki.

Kako se lahko okužite z izsiljevalskim virusom?

Izsiljevalski virusi se večinoma širijo prek okuženih priponk v elektronski pošti. Uporabniki smo že toliko pozorni, da ne odpiramo priponk s končnico .exe, vendar se izsiljevalski virusi skrivajo v na prvi pogled čisto običajnih MS Office priponkah (Excel, Word ipd.). Trik je v makrih, če jih ob odprtju datoteke omogočite ali pa imate že predhodno nastavljene tako, da se ob odprtju zaženejo, bodo na vaš računalnik naložili virus. Tudi končnice, ki jih ne prepoznate (.js, .vbs), običajno pomenijo nevarnost.

Ko odprete okuženo priponko, se zažene virus, ki zašifrira vse dokumente na računalniku. Če nimate varnostne kopije dokumentov, boste za njihovo povrnitev morali plačati izsiljevalcem okoli tisoč evrov! Plačilo zahtevajo v valuti bitcoin, kar je že samo po sebi dovolj zakomplicirano, nato vam po nam znanih informacijah ključ za dešifriranje res pošljejo, vendar ta ne deluje vedno tako, kot bi moral.

Za povečavo kliknite na infografiko. Infografika: Jasmina Mešić

Backup je edina rešitev

Delajte varnostne kopije! Po izkušnjah centra SI-CERT so, v primeru okužbe z izsiljevalskimi virusi, žrtve imele le malo možnosti za ukrepanje. Če niso imele ustreznih varnostnih kopij pomembnih dokumentov, je bilo plačilo kriminalcem žal edina možnost.

Na SI-CERT opozarjamo na dve pravili pri izdelavi varnostnih kopij:

1) Vedno hranite varnostne kopije na dveh različnih lokacijah. Eno kopijo ustvarite na zunanji disk ali USB-ključ, ki ju po končanem kopiranju varno spravite nekje zunaj računalnika. Če, recimo, disk ostane priklopljen, virus zašifrira tudi podatke na njem in s takšno varnostno kopijo si ne moremo pomagati. Drugo kopijo shranite v oblak: datoteke v oblaku virus sicer ravno tako zašifrira, a jih lahko uporabnik sam povrne v stanje večinoma za 30 dni nazaj. Na voljo je tudi več specializiranih programov za izdelavo varnostnih kopij.

2) Ni dovolj, da le enkrat na leto poskrbite za kopije. Poskušajte jih izdelovati sproti, ko ustvarjate nove vsebine (dokumenti, fotografije). Še posebej v poslovnih okoljih je centralizirana izdelava varnostnih kopij nujna.

Največji miti o virusih

Ne obiskujem pornografskih spletnih strani, ne prenašam filmov in nameščen imam antivirusni program, zato sem varen pred virusi. Veliko spletnih uporabnikov to še vedno verjame, kar še dodatno prispeva k uspešnemu širjenju izsiljevalskih virusov in drugih zlonamernih programov. Zato smo v sklopu programa Varni na internetu pripravili izobraževalni kviz »Mit ali resnica?«, s katerim želimo razbiti zakoreninjene mite o širjenju virusov in opozoriti spletne uporabnike, naj pravočasno poskrbijo za varnostne kopije.

***

Jasmina Mešić je koordinatorica programa Varni na internetu.

Program Varni na internetu je nastal, da bi ozaveščal o nevarnostih, ki prežijo na povprečnega spletnega uporabnika. Ta vsakodnevno uporablja spletno bančništvo, nakupuje v spletnih oglasnikih in spletnih trgovinah, komunicira prek družbenih omrežij, na spletu išče informacije in opravlja različne počitniške rezervacije.

Njihova naloga je, da širšo javnost informirajo o vseh vrstah spletnih goljufij, katerih posledica je finančno oškodovanje žrtve, opozarjajo na varno uporabo spletnega bančništva in poudarjajo pomen varovanja naše identitete na družbenih omrežjih.

V programu Varni na internetu še posebej veliko pozornosti namenjajo ozaveščanju uporabnikov o aktualnih spletnih prevarah in jih učijo prepoznavati najočitnejše znake spletnih prevar. Njihovi strokovni sodelavci pa nudijo brezplačno svetovanje tako fizičnim osebam kot podjetjem in organizacijam.

***

Rubrika Varni na internetu je na sporedu vsak tretji torek ob 10. uri.

Vabimo vas tudi, da sledite rubriki Zaženi se in spremljate, kako lažje navigirati po birokraciji, ter Pravu za vse, kjer objavljamo uporabne pravne nasvete.

***