Tiskane izdaje
Gospodinjstva z najnižjim dohodkom so potrošila za hrano in brezalkoholne pijače največji delež skupaj potrošenih sredstev med vsemi razredi: v povprečju nad 20 odstotkov ali okoli 1500 evrov letno. Gospodinjstva v najvišjem dohodkovnem razredu so za hrano in brezalkoholne pijače potrošila na leto povprečno okoli 3500 evrov, vendar je bil to med vsemi razredi gospodinjstev v povprečju najmanjši delež vseh potrošenih sredstev, ki je bil porabljen za hrano.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje o načinu prehranjevanja v Sloveniji kažejo, da je v naši prehrani premalo sadja, predvsem pa zelenjave in prehranskih vlaknin, ki so pomembni prehranski varovalni dejavniki pred kroničnimi nalezljivimi boleznimi. V povprečju zaužijemo še vedno preveč soli in maščob, sadja in predvsem zelenjave pa premalo; priporočena količina je od 400 do 650 gramov sadja in zelenjave na dan.
Povečala se je potrošnja sladkorja
Izračuni statističnih podatkov o bilancah proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov pa kažejo, da se je v obdobju 2009-2013 dnevna potrošnja zelenjave, mesa in krompirja na prebivalca zmanjšala, dnevna potrošnja belega sladkorja in medu pa povečala.
Zagotavljanje trajnostne preskrbe s hrano, ki bi bila v zadostnih količinah fizično in ekonomsko enako dostopna vsem ljudem, postaja v razmerah, ko so letine kmetijskih proizvodov čedalje bolj nezanesljive, izredno pomembno. Tako postaja doseganje višjih stopenj samooskrbe s kmetijskimi proizvodi ena prednostnih tem pri načrtovanju razvoja slovenskega kmetijstva.
Količina domače proizvodnje izbranih kmetijskih proizvodov, in sicer mesa, jajc, žit, krompirja, zelenjave in sladkorja je v letih od 2009 do 2013 nihala - delno zaradi spreminjajočega se obsega kmetijskih površin, namenjenih pridelavi posameznih kmetijskih pridelkov, deloma tudi zaradi čedalje bolj nezanesljivih vremenskih razmer in s tem povezanim vse bolj nezanesljivim hektarskim donosom. V tem obdobju se je količina domače proizvodnje omenjenih kmetijskih proizvodov zmanjšala za skoraj 17 odstotkov. Od posameznih kmetijskih proizvodov se je najhitreje zmanjševala domača proizvodnja žit, ki se je v opazovanem obdobju zmanjšala za 14 odstotkov.
Pri živalskih proizvodih višja stopnja samooskrbe
Tudi domača potrošnja omenjenih izbranih kmetijskih proizvodov, namenjena za različne namene - za prehrano, za industrijsko potrošnjo, za nadaljnjo predelavo ali za krmo - se je v opazovanem obdobju 2009-2013 zmanjševala podobno kot domača proizvodnja. Domača proizvodnja se je zmanjševala hitreje kot domača potrošnja, zato se je stopnja samooskrbe nekaterih kmetijskih proizvodov postopno zniževala.
V Sloveniji dosegamo pri živalskih proizvodih višjo stopnjo samooskrbe kot pri rastlinskih proizvodih. V obdobju med 2009 in 2013 domača proizvodnja večinoma ni zadostila potrebam po kmetijskih proizvodih - primanjkljaj je bil največji pri zelenjavi, žitih in krompirju. Po začasnih podatkih statističnega urada je bila stopnja samooskrbe z zelenjavo v letu 2013 33-odstotna, s krompirjem pa 46-odstotna. Bilanci obeh omenjenih proizvodov sta izkazovali največji primanjkljaj doslej. Stopnja samooskrbe z žiti je bila v letu 2013 59-odstotna ali za osem odstotnih točk višja kot v prejšnjem letu.
Drobnoprodajne cene v skupini hrana so se v obdobju 2009-2013 zvišale za 14 odstotkov, najbolj pri zelenjavi in sladkorju ter mesu.
