Kot kaže anketa, je večina tistih, ki so kupili kupone (60 ostotkov), meni, da so z nakupom prihranili, a ni zanemarljiv tudi delež tistih, ki menijo, da to ne drži. Zato ni odveč nasvet: pred nakupom kuponov pri različnih ponudnikih preverite redne cene izbranega izdelka ali storitve, pravijo v ZPS in dodajo sicer, da ima potrošnik povsem enake pravice kot pri vsakih drugih nakupih, torej tudi možnost reklamacije. »Ne glede na to, koliko je plačal za storitev, je izvajalec dolžan izpolniti dogovorjeno obveznost. Če je ponudba, ki jo je potrošnik plačal, izrecno obsegala širšo storitev, kot je bila opravljena, gre lahko za nepravilno opravljeno storitev,« poudarjajo na ZPS.
Ne kupujte kuponov na zalogo!
ZPS priporoča, da kupite le kupone za tiste storitve, za katere ocenjujete, da jih potrebujete. Več kot tretjina potrošnikov (37 odstotkov) je že pozabila izkoristiti že plačani kupon, skoraj petini pa kupona zaradi težav z rezervacijo ni uspelo izkoristiti. Podatkov o tem, koliko kuponov ni bilo izkoriščenih, v ZPS nimajo, vendar pa menijo, jih ni ravno malo, če sodijo na podlagi odgovorov potrošnikov.
Pogosta dilema kupcev kuponov je, komu se lahko v primeru težav pri uveljavljanju kuponov pritožijo, poudarjajo na ZPS. Prodajalcu kuponov ali ponudniku izdelka oz storitve? Prav to je zanimalo tudi članico ZPS: »Kljub številnim poskusom rezervacije termina nisem mogla izkoristiti kuponov za čiščenje avtomobila v obdobju njihove veljavnosti. Izvajalec storitve se je vedno znova izgovarjal, da ima že vse termine zasedene. Ponudnika kuponov sem prosila, naj mi vrnejo vplačani znesek, pa so mi odgovorili, da so denar že nakazali ponudniku storitve in da vračilo ni možno. Od koga lahko zahtevam vračilo denarja?«
Nasvet ZPS: Čeprav podjetja (ponudniki kuponov) odgovornost za težave z uveljavljanjem kuponov po izkušnjah pogosto v celoti prelagajo na ponudnika izdelka ali storitve, potrošnikom na ZPS predlagajo, da ponudnika kuponov opozorijo na opisana pravna dejstva in uporabijo tudi druge možnosti (prijava tržni inšpekciji, sodna pot, mediji). Izkušnje anketirancev, ki kupona niso mogli izkoristiti (19 odstotkov) in so pri prodajalcu in/ali ponudniku izdelka/storitve uveljavljali reklamacijo, so zelo različne. Nekateri so kljub vztrajanju ostali praznih rok. Razlogi so bili različni: ponudnik se sploh ni odzval, prodajalec kuponov in ponudnik sta krivdo valila drug na drugega. Nekateri pa so bili z reklamacijo uspešni: dobili so povrnjeno kupnino ali pa jim je bila omogočena izraba kupona po roku zapadlosti.
Prijava tržnemu inšpektorju ali policijiČe ima potrošnik težave z uveljavljanjem reklamacije, lahko vloži prijavo na Tržni inšpektorat RS. Ta lahko podjetje sankcionira, če ugotovi, da gre za nepošteno poslovno prakso. Če potrošnik želi povračilo škode, ki je nastala zaradi nemožnosti izrabe kuponov, pa mora (če se mu ne uspe dogovoriti s ponudnikom) svoje pravice uveljavljati na sodišču.
Če pa se zgodi, da se podjetje, ki je prek kolektivnih nakupov ponujalo izdelek ali storitev, znajde v insolvenčnih postopkih, preden je izpolnilo vse obveznosti iz kuponov, pa ZPS svetuje: Potrošnik naj na portalu Ajpes preveri, ali podjetje še posluje, ali ima odprte ali blokirane račune, ali je morda v postopku stečaja ali prisilne poravnave. Če je v stečaju ali prisilni poravnavi, je treba v predpisanem roku prijaviti terjatev. Če se podjetje kljub pozivom k vračilu denarja ne odziva, ga lahko potrošnik prijavi policiji zaradi suma kaznivega dejanja poslovne goljufije.
Nezaupanje pa zbujajo tudi ekstremno visoki popusti, češ, ali je to sploh ekonomsko možno ali gre le za marketinški trik. Če so informacije o izdelku ali storitvi napačne, je to zavajajoča poslovna praksa, ki je po zakonu kazniva. ZPS predlaga, da potrošniki tako prakso prijavijo tržnemu inšpektoratu, ta bo v podjetju opravil nadzor in ukrepal. Vsekakor pa naj ne nasedajo ugodnim ponudbam na prvo žogo, ampak naj najprej preverijo redne cene enakih storitev in jih primerjajo z drugimi ponudniki.