Akademik prof. dr. Mario Pleničar (1924–2016)

Življenjska pot geologa, akademika prof. dr. Maria Pleničarja se je po 92 letih sklenila letošnjega oktobra. Rodil se je v Ljubljani 5. avgusta 1924. Po klasični gimnaziji je na Prirodoslovno-matematični fakulteti Univerze v Ljubljani vpisal študij geologije in kemije in leta 1951 pridobil naziv diplomiranega inženirja geologije. Od leta 1949 do 1970 je delal kot geolog na Geološkem zavodu v Ljubljani, z enoletno prekinitvijo, ko je bil geolog pri Proizvodnji nafte v Lendavi. Leta 1958 je postal vodja oddelka za geološko kartiranje, kjer je soustvaril kar pet listov Osnovne geološke karte SFRJ v merilu 1:100.000, in sicer Postojna, Goričko, Trst, Ilirska Bistrica in Novo mesto.

Leta 1960 je doktoriral iz paleontologije na ljubljanski univerzi z delom Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem Primorskem in Notranjskem. Pod mentorstvom prof. Kühna je svoje znanje izpopolnjeval na paleontološkem inštitutu dunajske univerze. V letih 1963 in 1969 je kot član skupine slovenskih geologov deloval v Alžiriji. Po vrnitvi se je zaposlil na takratnem oddelku za montanistiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, kjer je bil leta 1970 imenovan za izrednega in šest let pozneje za rednega profesorja. Prevzel je predavanja pri predmetih Osnove geologije, Fizikalna geologije, Geološko kartiranje in Biostratigrafija kenozoika. Kot profesor je bil dokaj miren in tih, a dosleden in poglobljen pri podajanju znanja. Za študente je vedno našel razumevanje, najbolj pa nas je osvojil s sicer redkimi, a zato toliko bolj duhovitimi pripombami. Po upokojitvi leta 1984 se je še vedno vračal na fakulteto in na Geološki zavod Slovenije, kjer je nadaljeval raziskovalno in strokovno delo.

Prof. dr. Pleničar se je raziskovalno posvečal predvsem krednim plastem, zlasti školjkam rudistom. Pomemben je tudi njegov prispevek k odkrivanju ležišč in naravnih podzemnih skladišč nafte in zemeljskega plina. Aktivno je sodeloval na več kot 70 domačih in tujih kongresih. Sam ali s sodelavci je napisal več kot 100 znanstvenih člankov. Je avtor visokošolskega učbenika in številnih prispevkov v Enciklopediji Jugoslavije in Enciklopediji Slovenije.

Svoje raziskovalno delo na področju paleontologije je leta 2005 zbral v monografiji Zgornjekredni rudisti v Sloveniji, poznavanje geoloških razmer v Sloveniji pa potrdil s souredništvom in soavtorstvom dela Geologija Slovenije. Leta 1981 je bil izvoljen za dopisnega in leta 1991 za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Njegovo delo pa ni bilo le pedagoško in raziskovalno. Od leta 1978 do 1984 je bil predstojnik Inštituta za geologijo, član in predsednik komisije za znanstvenoraziskovalno delo na VTO Montanistika NTF. V okviru RSS je bil član programskega sveta za odkrivanje in raziskave surovin splošnega pomena, član znanstvenega sveta za nafto JAZU in član redakcijskega odbora Zveznega geološkega zavoda za osnovno geološko karto SFRJ. Deloval je v več programskih svetih na ZRC SAZU, v terminološki komisiji in uredniških odborih publikacij Bulletin Scientifique, Geologija, Acta Carsologica in Geološki zbornik, bil je tudi urednik Razprav IV. razreda SAZU.

Akademik prof. dr. Mario Pleničar je leta 1961 prejel nagrado sklada Borisa Kidriča, leta 1976 je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem, 1989. je postal častni član z zlato plaketo znanstvenega sveta za nafto JAZU, leta 1990 je dobil spominsko listino zveznega geološkega zavoda v Beogradu. Leta 2001 je kot prvi prejel Lipoldovo medaljo za življenjsko delo, leta 2011 pa postal sodobitnik Lipoldove plakete. Leta 2005 je prejel državno odlikovanje z zlatim redom za zasluge za izjemno delo v naravoslovnih znanostih. Njegovo delo se bo ohranilo v generacijah študentov, ki jih je usmerjal in spremljal na njihovi strokovni poti.