Antidepresivi v nosečnosti in avtizem otrok

Povezava med uživanjem antidepresivov v nosečnosti in tveganjem za razvoj avtizma je zelo šibka.

Objavljeno
16. avgust 2017 15.02
D. B.
D. B.
Lahko jemanje antidepresivov med nosečnostjo poveča tveganje za razvoj avtizma pri otroku? To vprašanje je pogosta tema raziskav in strokovnih razprav, kar je razumljivo, saj morajo zdravniki pri predpisovanju zdravil nosečnicam še posebej skrbno pretehtati koristi in možno tveganje za razvoj ploda ter poznejše zdravje otroka.

Ena tovrstnih raziskav je objavljena v znanstveni reviji British Medical Journal (BMJ). Raziskovalci so proučevali morebitno povezavo med uživanjem antidepresivov v nosečnosti in tveganjem za razvoj avtizma pri otrocih. Pri skupini otrok, ki so bili še kot plod izpostavljeni vplivom antidepresivov, so odkrili »rahlo večje tveganje za razvoj avtizma« v primerjavi z otroki, katerih matere so prav tako imele duševne motnje, vendar med nosečnostjo niso uživale antidepresivov.

V zvezi s temi ugotovitvami pa avtorji opozarjajo na previdnost pri sklepanju in morebitnem ukrepanju. Stroka namreč še ne pozna vseh možnih vzrokov za nastanek avtizma. Za zdaj le predvidevajo, da na to verjetno lahko vplivata tako genetika kot okolje. Zato opozarjajo, da rezultati te raziskave nikakor ne dovoljujejo prenagljenih zaključkov, pretiranega strahu ali celo panike. Povezava med uživanjem antidepresivov v nosečnosti in tveganjem za razvoj avtizma je po njihovem zelo šibka, možnost za nastanek bolezni majhna.

Skupina raziskovalcev z bristolske univerze je analizirala podatke o več kot 254 tisoč otrocih, starih od štiri do sedemnajst let, ki živijo v Stockholmu. Preiskovance so razdelili v tri skupine, v prvi so bili otroci, katerih matere niso imele duševnih motenj in niso uživale antidepresivov, v drugi otroci mater, ki so se med nosečnostjo zdravile z antidepresivi, v tretji pa otroci mater z duševnimi motnjami, ki med nosečnostjo niso uživale antidepresivov. V skupini 3342 otrok, ki so bili še pred rojstvom izpostavljeni antidepresivom, jih je imelo 4,1 odstotka diagnosticiran avtizem. V primerjalni skupini 12.325 otrok, ki so se rodili materam z duševnimi motnjami, vendar niso bili izpostavljeni antidepresivom, pa so avtizem odkrili pri 2,9 odstotka.

V sklepu študije ugotavljajo, da več kot 95 odstotkov otrok mater, ki so se med nosečnostjo zdravile z antidepresivi, nima avtističnih motenj. Po oceni raziskovalcev bi sicer tudi to majhno absolutno tveganje za razvoj avtizma s preventivnimi ukrepi lahko zmanjšali za 2 odstotka. Vendar pa bi morali, opozarja Diana Schendel z univerze v Aarhusu, ugotovitve raziskave ocenjevati celovito in sleherni ukrep pri vsaki pacientki individualno skrbno pretehtati, da prekinitev zdravljenja ne bi bolj škodovala kot koristila.