Tiskane izdaje
Na svetu je že od nekdaj tako, da so nekateri vizionarji, nekateri pač ne. Ta dva fanta iz Seattle, ki sta bila v začetku sedemdesetih še najstnika, sta pred svojimi očmi jasno videla prihodnost. Ko je Gates izustil znameniti stavek »Osebni računalnik na vsaki delovni mizi in v vsakem domu,« je točno vedel,« kaj govori. Samo vsi drugi ga niso razumeli.
Billu Gatesu v otroštvu ni bilo hudega. Njegov oče William je bil v Seattlu ugledni odvetnik, mama Mary je bila potomka priznane bankirske družine, oba sta bila aktivna v republikanski stranki. Kljub temu da se je vedno zavedal pomena družine in je do staršev gojil izjemno spoštovanje, se je že v otroštvu odločil, da bo sam poskrbel za svojo eksistenco. »Že v osnovni šoli je bil zelo ekscentričen. Vse, česar se je lotil, je izpeljal do konca in to z maksimalnim vložkom. Imel je pravo obsesijo, da je bil v vsem najboljši,« se ga spominja prijatelj iz otroštva Carl Edmark.
O njegovi osebnosti precej pove ena izmed osnovnošolskih anekdot. Pastor Reverend Dale Turner je svojim učencem predstavil zahtevno štiri strani dolgo biblijsko besedilo. Obljubil jim je, da bo tistega, ki se ga bo naučil na pamet, peljal na večerjo v restavracijo na vrhu Space Needla, stavbe, ki je od svetovne razstave 1962 zaščitni znak Seattla. To je bila za povprečne in nadpovprečne šolarje misija nemogoče. Ampak ne za Billa Gatesa, ki so mu takrat še rekli Trey. »Blagoslovljeni so revni, blagoslovljeni so usmiljeni ...« In tako približno pol ure, ne da bi izpustil eno samo besedo. Ko je končal, je enajstletni Trey razložil osivelemu gospodu: »Ni stvari, ki je ne bi zmogel, če se odločim vanjo usmeriti svoje misli!« Tudi njegova mama je priznala, da je bil Bill precej nenavaden in samosvoj otrok, da nanj nikoli niso imeli pravega vpliva in da je tako rekoč od svojega osmega leta počel izključno tisto, kar se mu je zahotelo.
Iz Poleta.
