Tiskane izdaje
Vstopimo. Oblečeni v rdeče jamarske kombinezone in gumijaste škornje. Za mrežastimi vrati ostane tudi svetloba vsakdanjega dne. Z vsakim korakom se ta vse bolj oddaljuje in objemata nas tišina in mogočnost podzemnih dvoran. Nežen soj svetilke s čelade je kažipot in okno v podzemni svet. Pred nami pa nepozabno doživetje.
Bogato kraško podzemlje je sloves naše dežele poneslo daleč v svet. Ne le da se ponašamo z zelo veliko odkritimi jamami (skoraj 11.000 jih je že na seznamu), še bolj smo lahko ponosni na lepoto in raznovrstnost, ki jo te jame skrivajo v sebi.
Naj omenim le nekaj presežnikov: brezno Čehi 2 na Rombonskih podih v Julijcih je s 1502 metroma globine najgloblja jama v Sloveniji, 6. najgloblja v Evropi in hkrati 11. najgloblja na svetu. Za najdaljši jamski sistem pri nas pa velja jamski sistem Migovec v tolminsko-bohinjskih gorah z zavidljivo dolžino 24.900 metrov. Postojnska jama je najbogatejša jama na svetu, če jo vrednotimo po številu podzemskih živalskih vrst (več kot 82 različnih vrst; morda ni odveč tudi podatek, da je v Sloveniji zastopanih več kot 300 vrst endemičnih podzemnih živali). Škocjanske jame so vključene v Unescovo svetovno dediščino, jama Vilenica pa je druga najstarejša turistična jama na svetu.
A med biseri slovenskih kraških jam je gotovo tudi Križna jama. Ko sem pred kakšnim desetletjem prvič pogledala v ta skrivnostni svet podzemlja, me je ta jama očarala s svojimi številnimi podzemnimi jezeri. Tako zelo, da sem neko obdobje hodila tja vsak prosti vikend, in sicer z vlakom od Ljubljane do Rakeka in naprej na »štop« ali pa so me prišli člani Društva ljubiteljev Križne jame prijazno iskat na železniško postajo. Tudi danes se po vseh teh letih podzemne lepote ne naveličam. Gledam jo drugače, z novim znanjem in novimi izkušnjami. In še vedno, po toliko letih in številnih obiskih, me tista smaragdno zelena voda v več kot 22 jezerih prevzame.
Siga dviguje jezersko gladino
Največja zanimivost jame, poleg številnih jezer in kosti jamskih medvedov, je tako imenovana sigotvornost. To pomeni, da se iz vode izloča siga, apnenec, zato nastajajo pregrade in se gladina jezer dviguje. Raziskovalci z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU so v svojih meritvah ugotovili, da en milimeter na deset let, ali če si predstavljamo v drugih dimenzijah deset centimetrov na tisoč let. Za toliko se tudi dvigne gladina vode v jezeru. Posledica tega so tudi danes delno ali v celoti potopljeni kapniki. Takšnih se v jami vidi kar nekaj, eden lepših primerov je tudi v Beneškem pristanu.
Malo postojmo še pri živalskem svetu. Križna jama je znamenita po enem največjih nahajališč kosti jamskih medvedov v Evropi. Ferdinand von Hochstetter jih je s svojimi pomočniki začel izkopavati že davnega leta 1878, iz njih pa jim je na Dunaju uspelo sestavili celo popolno okostje jamskega medveda, ki je danes na ogled v Dunajskem prirodoslovnem muzeju. No, v Križni jami proteusa ali človeške ribice res ne bomo našli, zato pa bomo kar več kot 45 različnih podzemnih živalskih vrst, kar uvršča jamo tudi v vrh biotske pestrosti.
Ko zunaj pripeka vročina, se ohladitev pri osmih stopinjah, ki so stalna jamska temperatura, še kako prileže, zato je potep po Križni jami v razgretih poletnih dneh odlična izbira, vsaj zame. A po svoje zanimivo je obiskati Križno jamo tudi v hladnejših dneh, saj je v tem primeru osem stopinj nad ničlo prijetno toplo.
Prvi del Križne jame boste obiskali peš, si vmes ogledali lobanje rjavega in jamskega medveda, se s čolnom zapeljali po prvem jezeru … Če vam ta izkušnja ne bo dovolj, pa bo sledilo nadaljevanje s čolnom mimo številnih čudovitih naravnih prizorov, ki so jih v jami atraktivno poimenovali Beneški pristan, Goba, Piratska ladja, Kalvarija ... Pri zadnji se jama razcepi v dva rova: Blata in Pisani rov s pritočnim Matjaževim rovom. Pisani rov se sicer konča s 75 metrov visoko dvorano, imenovano Kristalna gora, ki je največji prostor v jami.
Vse še ni odkrito
Pa je to res ves sistem Križne jame? Gotovo ne, nadaljevanje je v Novi Križni jami (imenovani tudi Dihalnik v Grdem dolu ali Križna jama 2), ki je za turistični ogled zaprta. Dostop vanjo je dovoljen le raziskovalcem, ki jim ministrstva za kmetijstvo in okolje izda posebno dovoljenje. Obe jami ločuje sifon pod udornico Grdi dol, ki je večinoma že raziskan (do globine 124 m), ne pa še v celoti preplavan. Čeprav so dihalnik poznali že sredi 70. let 20. stoletja, so šele poleti 1991 v številnih akcijah jamarji z bližnje Bloške police in okolice pod vodstvom Alojza Trohe očistili prehode in »prišli« do Nove Križne jame. Morda je njen najbolj poznan del Bosonogi rov, ki ga je odkril Matej Kržič leta 2004. Pridevek »bosonogi« je dobil po tem, da so takratni raziskovalci del rova raziskovali bosi, da ne bi poškodovali krhkih sigastih struktur.
V Bosonogi rov vam verjetno res ne bo treba, vas pa vabim, da se pustite zapeljati po pestrosti našega podzemlja – pa naj bo to Križna ali katera druga jama. Dovolite si občudovati veličino, tišino, mogočnost pa tudi krhkost našega podzemlja. Ste že videli, kako se vodna kapljica razbije v tisoče, milijone še drobnejših … Drobna kapljica, neznatna, minljiva, a vendar tako močna, da za vedno zapiše svojo zgodbo v kamen.
Dr. Petra Draškovič, Prirodoslovno društvo Slovenije
