Tiskane izdaje
Veliki evropski raziskovalni laboratorij večkrat nastopa v popularni kulturi, saj znanstveniki v Cernu iščejo razlage za nastanek vesolja, ustvarjajo antimaterijo in preizkušajo drzne fizikalne teorije. Najbolj znani so po velikem hadronskem trkalniku, v katerem so leta 2012 potrdili Higgsov bozon, na njihovih računalnikih so predstavili tudi prvo spletno stran, iz katere se je razvil svetovni splet.
Predstavniki ministrstva so povedali, da pridruženo članstvo v Cernu ni pomembno samo za znanstvenike, ki raziskujejo fiziko delcev. Veliki evropski raziskovalni laboratorij je tudi pomembna izobraževalna ustanova in velik naročnik z več kot milijardnim letnim proračunom. Pridruženo članstvo pomeni, da se bodo lahko slovenska podjetja neposredno prijavljala na njihove razpise − ti so praviloma namenjeni članicam − ter Cernu ponudila svoje izdelke in storitve. Slovenski znanstveniki, inženirji in učitelji pa bodo imeli veliko boljše možnosti za uporabo tehnološke infrastrukture in sodelovanje v raziskovalnih programih.
Slovenija je za pridruženo članstvo zaprosila že takoj po osamosvojitvi, ampak so se prva resnejša pogajanja začela šele precej pozneje. Po več prekinitvah pogajanj je slovenska vlada leta 2009 obravnavala predlog za kandidaturo v Cernu, a se je proces znova ustavil zaradi večkratne menjave vladne garniture v prihodnjih letih.
Današnji podpis bo moral potrditi še državni zbor in sprejeti zakon o ratifikaciji pridružitvenega sporazuma − predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta. Po petih letih pridruženega članstva je Slovenija postala polnopravna članica Cerna. Članarina za pridruženo članstvo je milijon švicarskih frankov (približno 929.000 evrov) in se bo postopoma povišala na dobre tri milijone evrov na leto.
