Črna usoda za divje kostanje v Ljubljani – in Sloveniji

Drevje v Ljubljani je javna infrastruktura mesta, ki zagotavlja številne koristi za zdravje prebivalcev. Zmanjšuje vročino, senči vroče betonske in asfaltne površine, zvišuje zračno vlago, omogoča oddih, sprostitev, rekreacijo, socialne stike ... Ali poznamo dovolj povzročitelje propada drevja v mestnem okolju Ljubljane?

Sicer je splošno znano, da so življenjske razmere za rast dreves v mestnem okolju strašansko slabe, saj so v marsičem drugačne kot tiste, na katere je drevje prilagojeno v svojem naravnem okolju. Vendar so šele te slabe razmere tisti dejavnik, ki omogoča številnim škodljivim organizmom, da se naselijo na oslabljeno drevje, se na njem namnožijo ali se po njem razrastejo in ga uničijo.

Poleg tega se v Sloveniji pojavljajo vedno novi tujerodni škodljivi organizmi, proti katerim drevje nima nikakršnih obrambnih mehanizmov, zato drevo gotovo uničijo. Ali imamo pripravljeno dolgoročno strategijo upravljanja drevja v mestnem okolju, ki temelji na celostnem poznavanju problematike zdravja drevja?

Primer padlega divjega kostanja na Bregu v Ljubljani

Sredi avgusta letos se je na Bregu v Ljubljani podrlo staro drevo navadnega divjega kostanja (Aesculus hippocastanum L.). Divji kostanj je endemit Balkanskega polotoka in je v Evropi pogosto sajena parkovna drevesna vrsta, saj so ga kot priljubljeno drevo v Avstro-Ogrski sadili v parkih celotnega cesarstva.

Znano je, da so ekološki dejavniki v mestih tisti, ki škodujejo drevju, na primer kronične suše zaradi odtoka atmosferske vode v kanalizacijske odtoke, neugodne mikroklimatske razmere, kot so za nekaj stopinj višje temperature, nižja relativna vlažnost ozračja, slaba oskrba tal s hranili, zbita in neprezračena tla, preobilica soli, onesnaženo ozračje, nasutje materiala pri prenovah zelenic. Prav tako lahko nepopravljive poškodbe mestnega drevja povzroči nestrokovno in prepozno odžagovanje vej. Še posebno staro drevje zaradi procesov staranja in spreminjanja fizioloških procesov izgublja naravno odpornost.

Vsi našteti dejavniki slabijo vitalnost drevja v mestih in ustvarjajo ugodne razmere tudi za razvoj škodljivih organizmov. To so na primer glive, ki povzročajo okužbe dreves, razkroj lesa vej in debel, ter žuželke, ki poškodujejo listje ali se prehranjujejo z lesom in zmanjšujejo mehansko stabilnost debel. Staro drevje v mestnem okolju, ki je izpostavljeno vsem omenjenim škodljivim vplivom, se lahko prelomi ali podre zaradi razkroja lesa v deblih, debelejših vejah ali koreninah.

O pomembnosti gliv, razgrajevalk lesa, največ pove podatek iz arborističnega priročnika Tree Risk Assessment Manual, ki navaja kar 63 najpogostejših gliv, ki na drevju v urbanem okolju povzročajo razkroj jedrovine dreves in pogosto povzročijo »nenadno padanje dreves«.

Glive razkrojevalke na ljubljanskih kostanjih

Tako smo na navadnem divjem kostanju tudi v Ljubljani lahko opazovali na dniščih debel glive razkrojevalke, kot so Ganoderma applanatum, Armillaria sp., Phellinus sp., na debelejših vejah Nectria cinnabarina, Fusarium sp. in druge. Za ugotavljanje vzroka podiranja na videz zdravega drevesa na Bregu avgusta letos bi bilo treba analizirati vzorce lesa, ki bi jih vzeli iz dnišča debla ob podrtju. Pregled mesta, kjer je raslo drevo, je jasno pokazal popoln razkroj panja, ki so ga povzročile glive, razgrajevalke lesa.

Tako kot na vseh strokovnih področjih je tudi pri upravljanju mestne vegetacije pomembno znanje. Za ponazoritev: lani je podjetje Snaga odstranilo odmirajoče divje kostanje na Linhartovi cesti v Ljubljani. Iz teh dreves so bili odvzeti vzorci skorje z značilnimi izcedki rjasto rjave tekočine. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki je uradni laboratorij za določanje bakterij, ki povzročajo bolezni rastlin, so julija letos v teh vzorcih prvič v Sloveniji določili fitopatogeno bakterijo Pseudomonas syringae pv. aesculi, ki na divjem kostanju povzroča nevarno bolezen kostanjev bakterijski skorjemor.

Kostanjem grozi bakterijski skorjemor

Gozdarski inštitut Slovenije je upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin predlagal, da bolezen razglasi za karantensko in jo poskuša izkoreniniti. Morda bi nam z zatiralnimi ukrepi uspelo preprečiti širjenje te bolezni, ki je v državah severne Evrope že povzročila množično odmiranje divjega kostanja.

Divji kostanji so zdaj značilno oboleli tudi na Bregu v Ljubljani, prav v drevoredu, kjer je avgusta padlo kostanjevo drevo. Eno novo posajeno drevo je spomladi odmrlo in so ga odstranili, nekatera preostala mlada drevesa pa imajo značilne simptome kostanjevega bakterijskega skorjemora in se bodo kmalu posušila.

Prva znamenja bolezni, iztekanje rjasto rjave tekočine iz odmirajoče skorje, so opazna tudi na mogočnih starih divjih kostanjih. Okužba s kostanjevim bakterijskim skorjemorom na Bregu se torej širi še na preostala drevesa divjega kostanja.

Prav tako smo ugotovili simptome te nevarne bakterijske bolezni na skoraj vseh divjih kostanjih na ljubljanski osrednji tržnici. Ta drevesa bodo kmalu začela odmirati in jih bo treba posekati. Simptomi, značilni za kostanjev bakterijski skorjemor, so se pojavili tudi na enem od dvanajstih posajenih divjih kostanjev v na novem urejenem delu Gallusovega nabrežja.

Kostanjev bakterijski skorjemor se je v Ljubljani najprej pojavil na sadikah divjega kostanja, kupljenih v državah, kjer je bolezen razširjena (Francija, Belgija). Še vedno torej sadimo okužena drevesa in ne naredimo ničesar, da bi to nevarno bolezen izkoreninili. To pomeni, da bo divji kostanj hitro začel propadati in izginjati iz urbanih nasadov, najprej v Ljubljani, nato pa po vsej Sloveniji.

Pri upravljanju vegetacije mestnega okolja moramo torej uporabljati znanje. Več pozornosti je treba nameniti drevju v mestnem okolju in pravočasno, z raziskavami vseh škodljivih dejavnikov, predvsem pa biotskih, preprečiti »padanje zdravega drevja«. Načrtovalci in izvajalci del morajo upoštevati priporočila kompetentnih strokovnjakov, kot je priporočilo, da ni ustrezno saditi obsežnih novih drevoredov z drevesnimi vrstami, pri katerih so ugotovljene nove, nevarne bolezni ali škodljivci, ki povzročajo odmiranje dreves.